Novice

Kmalu bo za nami 11 let sobivanja v domski skupnosti Doma sv. Lenarta. V zahvalo za dolgo prehojeno pot smo se zbrali v četrtek 28.2.2019, kjer je gospod nadškof dr. Kramberger, ob somaševanju pomožnega škofa dr. Smeja, duhovnika gospoda Časla, krajevnega župnika in dekana gospoda Bezgovška ter predsednika Nadškofijske karitas Maribor gospoda Mačka, daroval zahvalno sveto mašo ob 11. obletnici blagoslovitve Doma sv. Lenarta.

Že enajstič obhajamo in se spominjamo blagoslova z enim samim razlogom, da se dotaknemo, da se sklonimo k svojemu izvoru, da pogledamo k temelju svojega začetka. In v ta temelj smo takrat zapisali »...lepo in spoštljivo jima je stregel na starost« (Tob 14,13). Pri našem delu, sobivanju in sodelovanju, bi se morali vsak dan sklanjati in poglabljati v svoj temelj, da ne bi nikdar in nikoli pozabili zakaj smo TUKAJ, zakaj smo SKUPAJ.

Direktor doma je s temi besedami poudaril, kako pomembno je, da pri svojem delu vedno izžarevamo tudi človeško toplino in tako postajamo ne le "delavci za druge" temveč prijatelji, zaupniki, tisti, ki gradijo lepe trenutke. Izpostavil je, da za dosego tega ni potrebno veliko, potrebne so malenkosti, kot so nasmeh, prijazen pogled, prisrčen in iskren pozdrav, prijazna prošnja ali zahvala, vse to so drobci, ki gradijo veličino dneva in tako omogočajo, da postaja sleherni dan naš najlepši.

Hvaležni smo vsem, ki so se nam na tem praznovanju pridružili in se skupaj z nami zahvalili za vse izkušnje, preizkušnje in vse blagoslove, ki smo jih bili deležni v tem času.

Sveto mašo je s petjem obogatil domski pevski zbor, ki ga vodi sodelavec Žan. Po zahvalni maši je sledil bratski agape v dnevnem centru doma.

V petek, 22.februarja, ob 16. uri smo se zbrali na odprtju likovne razstave Nade Tomažič, članice likovne sekcije KUD Gabrijela Kolbiča ter likovnih del kolonije Rajka Slapernika, ki so jo v aprilu 2018 v Unescovega projekta v sodelovanju z Domom sv. Lenarta izvedli učenci in mentorica likovnega snovanja Metka Beber iz OŠ Sv. Trojica.

Z izbrano slovensko pesmijo sta prireditev polepšala solistka Monika Bezjak in kitarist Martin Lampret.

S prireditvijo smo se, čeprav nekoliko kasneje, poklonili prazniku slovenske kulture.

"Obstaja cela vrsta drobnih radosti, ki nam odišavijo življenje", pravi Alphonse Karr. Dobrota in glasba sta dve izmed njih.

V torek, 19. februarja, le nekaj dni po Valentinovem, so stanovalce, zaposlene in obiskovalce Doma sv. Lenarta z znanimi romantičnimi melodijami razveselili in odišavili že tako lep in sončen februarski dan, razigrani in dobro razpoloženi Dvorjanski muzikantje, ki jih je spremljal podžupan Občine Duplek, g. David Kumer.

Z glasbo smo se sprehodili od tople Španije, sončne Dalmacije do naše zelene Slovenije.

Dopoldne je direktor s sodelavci voščil najstarejši stanovaki doma ga. Mariji Arih za njen 104. rojstni dan. Skupaj so preživeli prijetno urico. Veliko krat pozabljamo na čas. Ga. Arih je poudarila kako pomembno je, da si vzamemo čas, bodisi zase, bodisi za sočloveka. Njena leta prav gotovo izkustveno pričujejo tudi o tem.

Med prijetnim druženjem z najstarejšo stanovalko našega doma so nas obiskali tudi koledniki in nam s pesmijo voščili blagoslov v Novem letu in obenem še zapeli in čestitali slavljenki dneva gospe Mariji.

Vsa Slovenija, tostran in onstan meja, je že od nekdaj poznala božično koledovanje in ga ohranila vse do danes. Koledniki so samo peli, včasih so pesem spremljali z glasbili, le redko so brez petja samo voščili. Oglašali so se na sveti večer, na sveti dan in po Božiču do treh kraljev. Hodili so od hiše do hiše, voščili k praznikom in prosili darov.

V Domu sv. Lenarta se tradicionalno ob koncu leta zberemo – družimo in zaplešemo na novoletnem plesu. V sproščenem vzdušju ob dobri jedači in kapljici, glasbi ter plesu se je direktor vsem stanovalkam, stanovalcem in zaposlenim zahvalil za strpnost, sodelovanje in medsebojno razumevanje v iztekajočem se letu ter vsem zaželil obilo spoštovanja, zdravja in sreče ter dobrega medsebojnega sodelovanja tudi v letu 2019.

Bistvo praznovanja krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Sveto pismo pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela.

Po naši tradiciji so v domovih, ko je bila zbrana vsa družina, na sveti večer postavili jaslice in smrečico. Nanjo obesili domače piškote, bonbone, orehe… na mizi je bil kruh, križ, sveča, sol in blagoslovljena voda. Ko je zazvonilo angelovo čaščenje, so pokadili in pokropili hišo, izbo in druga poslopja. Potem je sledila večerja. Po večerji so se odpravili k polnočnici. Sveti več smo slovesno praznovali tudi v Domu sv. Lenarta. V avli in v kapeli smo že poprej postavili jaslice, tudi drevesca smo že okrasili nekaj dni prej. Na sveti večer smo se ob 16.00 zbrali k polnočnici v domski kapeli. Somaševanje je vodil upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, prepeval je domski pevski zbor, nastopili sta tudi solistka Nika in flavtistka Laura Lisa. Svete maše so se udeležili tudi svojci in zaposleni. Ob koncu polnočnice je direktor Zlatko Gričnik vsem zbranim voščil blagoslovljene božično novoletne praznike, ob enem pa se je zahvalil tudi domskemu pevsekemu zboru, vsem gostom ter tudi obem škofoma in duhovniku, ki redno skrbijo za bogoslužje v domski kapeli.

Po sveti maši je bil v avli blagoslov jaslic in Doma. Večer smo zaključili s praznično večerjo.

V četrtek, 20. decembra, smo se stanovalci in zaposleni ob božični glasbi družili v čisto pravi čajnici. Nepozabno vzdušje sta nam z raznovrstno ponudbo čajev postreženih v lepih skodelicah pričarali ga. Biljana in ga. Julija iz čajnice Čajek.

Čarobnost so dogodku dodale svečke in domači piškoti.

Božič je praznik, tako globok in pomenljiv, da je osvojil ves svet, tako skrivnosten, tako ljubezni in dobrote poln, da preglasi vso grozo in strah sveta, tako nežen, blag in žlahten, da razmagneti vse naboje trpljenja.

Da bi ga lepše praznovali vsi, ki sobivamo, delamo in se srečujemo v Domu sv. Lenarta, smo pripravili božični koncert na katerem je z ubranim petjem in raznovrstnim programom nastopil MePZ Canticum iz Pernice. Slovenskogoriški skavti so nam prinesli Betlehemsko lučko miru in nas nagovorili z njeno poslanico. Zbrane je nagovoril tudi direktor Zlatko Gričnik, ki je poudaril, da se moramo večkrat "skloniti" k jaslim v katerem nas čaka Dete, saj bomo v ponižnosti našli mir in veselje srca.

Po koncertu smo se ob pogostitvi družili še v dnevnem centru. Preživeli smo lep in prijeten predpraznični večer.

Raznovrsten glasbeni nastop v letošnjem prazničnem decembru so za nas pripravili tudi člani in članice pevske zasedbe, ki deluje pod okriljem DU Sv. Trojica. S harmonikarjem in sladko-sadnim darilom so nas obiskali v sredo, 19. decembra.

Petje, zlasti poznanih pesmi, popestri naš čas in nam daje novih moči za vsakdanje življenje.

V Domu sv. Lenarta smo v ponedeljek 17. decembra, praznovali častitljivih 100 let stanovalke Marije Raner doma s Sv. Ane.

Dobre želje ji je skupaj z muzikantom in sodelavci prišel izreči župan Silvo Slaček. S sodelavci je jubilantki voščil tudi direktor doma gospod Zlatko Gričnik. Celotni dom je ta dan praznoval z gospo Marijo in ji zaželel še mnogo lepih trenutkov...

Najlepše darilo pa so gotovo bili sinova, njune žene in vnuki, ki so na slavje prišli iz Nemčije, en vnuk z ženo celo iz Amerike. Kot je povedal sin, v 100 letih se v življenju ne zgodijo samo najlepše stvari, ki si jih želimo, da je življenje tudi težko, so pa svojci zelo veseli, da so spet prišli skupaj in da so se lahko zbrali ob mami, ob takšni enkratni priložnosti.

Stanovalci Doma sv. Lenarta se radi družimo ob kuharskih delavnicah. Vsak mesec ob pomoči delovne terapevtke in njenih sodelavk pripravimo kaj okusnega, letnemu času primernega…

V decembru smo se sladkali z vročo čokolado, ki nas je prijetno pogrela v mrzlem decembrskem dnevu. Za boljše vzdušje sta nam gospa Jožica in gspa Gizela zaigrali tudi na harmoniko.

V četrtek, 13. decembra, so v Domu sv. Lenarta gostovali pevci ljudskih pesmi, ki delujejo v okviru DU Cerkvenjak. Dobro razpoloženi pevci so v decembrski večer, ko je dišalo po snegu, prinesli veliko topline in vedrine. Za bolj prešerno vzdušje so s seboj pripeljali mladega harmonikarja Aleksa, ki mu je ljubezen do glasbe zagotovo  privzgojila tudi njegova babica, ki je ob njegovi spremljavi  tudi zapela.

Poslovili smo se s skoraj že ponarodelo pesmijo: "V dolini tihi", ki smo jo skupaj zapeli.