Mednarodni dan starejših

V Domu sv. Lenarta vsako leto obeležimo mednarodni dan starejših. Tako je bilo tudi letos, vendar zaradi ukrepov, ki veljajo v času "koronavirusa" v skromnejši obliki kot pretekla leta, ko so ta dan obogatili s svojimi nastopali razni kulturniki. Kljub temu pa so nas ob dnevu starejših zelo razveselili učenci ter njihove učiteljice in učitelji iz OŠ Voličina, ki so v okviru svojega tehniškega dneva z naslovom "Z roko v roki" za nas napisali mnogo lepih misli, nam poslali objeme ter za nas izdelali razna darila (družabne igre, ploščice, potiskane majčke…).

Tako smo 1.oktobra na ogled postavili izdelke mladih rok iz OŠ Voličine in izdelke izpod pridnih rok naših stanovalk. Dogodek smo obogatili z igranjem na harmoniko, recitacijami ter predstavitvijo razstavljenih izdelkov. Delovna terapevtka Doma sv. Lenart je spregovorila o pomenu aktivnosti delovne terapije in posredovala zbrane misli stanovalk o pomenu vključevanja v aktivnosti.

Z ročnimi deli se v okviru delovne terapije ukvarjajo tiste stanovalke, ki jim  tovrstne tehnike in ročna dela prinašajo veselje in zadovoljstvo. Včasih kdo reče, da takšnim prej mine čas. Mogoče navzven, na videz res, ampak naša Liljana, kot delovna terapevtka vidi v tem večjo, terapevtsko  vrednost. Pri ročnih delih, kot tudi drugih ustvarjalnih tehnikah si stanovalci na telesni ravni ohranjajo svoje spretnosti, mišično moč, gibljivost, koordinacijo. Na kognitivni in čustveni ravni pa poskrbijo za ohranjanje znanja, krepijo spominske in druge mentalne sposobnosti, ob tem pa doživljajo zadovoljstvo in se veselijo uspeha, ko jim zadana naloga uspe. Tako lahko ustvarjeno tudi vidimo, osmislimo in delimo z drugimi.

Ob sproščenem druženju in pogovorih na aktivnostih v  delavnici delovne terapije, se rešijo ali izpostavijo kakšne dileme, skrbi in težave, ki jih podelimo drug z drugim in velikokrat tako rešijo kakšne stiske in skrbi.

*****

Zbrane v dveh manjših skupinah je takole nagovoril tudi direktor Doma sv. Lenart:

"Z roko v roki - je osrednje vodilo tega dne in pred nami so na eni strani izdelki, ki so jih naredile mlade roke za vse nas tukaj. Mladi niso in verjamem, da nikoli ne bodo pozabili na starejše, na svoje mame in ate, babice in dedke, prababice ali pradedke, skratka na vse starejše. To dokazuje tudi gesta, da so učenci OŠ Voličina v okviru tehniškega dneva izdelali te izdelke, spisali te misli z željo in namenom, da skupaj zmoremo, da skupaj vztrajamo in da nikoli ne pozabimo drug na drugega in da ne obupamo– ne glede na težave s katerimi se soočamo skozi razna življenjska obdobja.

Na drugi strani pa imamo izdelke, ki so jih naredile skrbne in izkušene roke naših stanovalk. Hvala vsem za to. Ti izdelki pričajo o tem, da kljub starosti in težavam, ki jih starost prinaša lahko aktivno ustvarjamo in s tem dajemo svoje talente in sposobnosti na pogled mnogim, danes tukaj vsem nam.

Danes se z roko v roki srečata starost in mladost, mladost in starost z roko v roki gradita vez spoštovanja, upanja in medsebojne solidarnosti.

Kljub temu, da so sedaj v času koronavirusa domove za starejše in s tem tudi naš dom, Dom sv. Lenarta, označili za ogrožena območja, pa je naš dom vselej in bo tudi v prihodnje ostal območje ljubezni, sočutja, solidarnosti, sprejetosti, hvaležnosti, obzirnosti, strokovnosti, predvsem pa domačnosti, kjer najdejo tolažbo in pomoč vsi, ki tukaj živite ali pa tukaj delamo."

Svoj nagovor je zaključil z besedami:

"Drug drugemu z roko v roki ponudimo človeško toplino, hvaležnost, sprejetost, obzirnost, dobroto, optimizem in veselje do življenja tukaj sedaj v tem času in prostoru. Hvala vsem za sodelovanje, strpnost in srčnost ter bodimo vselej odgovorni drug za drugega."

***

Misli stanovalk o pomenu vključevanja v aktivnosti delovne terapije:

Gospa Cecilija: “Rada kvačkam, drugo ne morem. Veseli me, da lahko pokažem kaj znam, nikoli nisem lenarila.”

Gospa Jelka: “Rada delam vsa ročna dela, s tem si krajšam čas. Dnevi so mi kar prekratki. S tem odženem skrbi, ker mislim na delo.”

Gospa Mimika:Pomembno je druženje, malo heca, si vmes kaki priboljšek privoščimo in obujamo spomine.”

Gospa Gizela: “Glasba je zame zdravilo, ko sem na tleh me dvigne. Rada zaigram tudi za druge. S tremo pa nimam težav.”

Gospa Anica: “Meni je najbolj pomembno, da grem ven iz postelje, da se družimo na delovni terapiji in da delam vse kar sem zmožna z desno roko. Ko moram biti v postelji je zame žalosten dan.“

Gospa Danica:Fajn je, da nisem sama, da nekam pridem, da nekaj novega doživim.”

Gospa Tončka M.: ”Pomembno mi je, da pridem v delavnico in da sem v druži, sem zelo družabna, samota me ubija. Veseli me, da kaj koristnega napravim in da si tako polepšam dan. Vesela sem kadar obiskovalci pohvalijo kako lep dom imamo."

Gospa Tončka Š.: “Ker sedim v popolni temi, sem zelo hvaležna, da me delovna terapevtka povabi na delovno terapijo, kjer po svojih močeh telovadim in dobim prilagojeno delo. V naši delavnici slišim veliko novega in tako pozabim na svoje skrbi. Zelo pogrešam petje.”