Sveti večer v naših domovih

Skorajda ni človeka, ki se ga ne bi dotaknila božična zgodba, ki jo beremo pri vsaki božični maši.

Sveto pismo pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela. Tako se je Jezus rodil v votlini, ki je služila za zatočišče živini. To je za človeka primer skrajne revščine. Prvi, ki jim je bila sporočena vesela novica, so bili pastirji. Pri Judih so pastirji veljali za siromake, za ljudi na robu družbe, za Grke pa so pastirji čuvarji ljubezni.

Bistvo praznovanje krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Nocoj kristjani po vsem svetu prepevajo Glorio in se spominjajo dogodkov izpred več kot dva tisoč let.

Božič na slovenskem praznujemo predvsem kot družinski praznik. Ko so na sveti večer postavili jaslice, je prišla na vrsto smrečica. Ko je bila smrečica postavljena, so nanjo obesili domače piškote. Zbrana je bila vsa družina. Zbrali so se v dnevnem prostoru, kjer so bili na mizi kruh, križ, sveča, sol in blagoslovljena voda. Z ognjišča so v posodo natresli žerjavico in dodali blagoslovljene šibe. Ko je zazvonilo angelovo čaščenje, so pokadili in pokropili hišo, izbo in druga poslopja. Potem je sledila večerja, ki pa ni bila obilna. Po večerji so se odpravili k polnočnici.

Sveti večer praznujemo tudi v obeh naših enotah – v Domu sv. Lenarta in v Domu sv. Agate, kjer je bila popoldne slovesna sveta maša. Ob tej priložnosti so stanovalce obiskali tudi njihovi svojci in prijatelji in se jim pridružili pri praznovanju. Po sveti maši smo blagoslovili domova in jaslice in se zbrali ob praznični večerji.