Novice

Pogosto prikazujejo jasli, pastirje, angele in modrece. Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu v osrednji Italiji obhajal božični večer v votlini nad vasjo. V slovenski prostor so jih prinesli frančiškanski redovniki.

Jaslice so v božičnem času postavljamo v domovih, cerkvah in drugih javnih prostorih po vsem svetu. Postavili smo jih tudi v domu sv. Lenarta in v Domu sv. Agate. Pa ne samo enih, kar šest smo jih postavili. Postavili smo jih v obeh kapelah, na varovanem oddelku, v avli v pritličju v obeh enotah ter v zunanjem prostoru pred Domom sv. Agate.

V avli Doma sv. Lenarta so nastajale kot »resničnostni šov«, saj jih je mladi mojster gospod Jan Rebernik izdeloval ob spremljanju in pogovoru s stanovalci. Pa tudi na pomoč so mu priskočili in ves čas pa skrbno spremljali napredek. Zunanje jaslice ob Domu sv. Agate pa lepšajo praznike tudi vsem mimoidočim, ki se uzrejo proti domu. 

Sveti večer smo v Domu sv. Lenarta in v Domu sv. Agate res praznično preživeli. Potem, ko smo se ves adventni čas zavzeto pripravljali smo že kar nestrpno čakali ta večer. Prihajala so pisna voščila, domova krasijo praznična drevesca in druge dekoracije, jaslice in Betlehemska lučka miru. Ves dan sta bila oba domova polna obiskovalcev, predvsem svojcev, ki so prihiteli voščit, se družiti in polepšat dan svojim dragim in nam zaposlenim.

V Domu sv. Lenarta je polnočnico daroval msgr. dr. Franc Kramberger, kateri se je pridružil tudi stalni diakon gospod Darko. S petjem je domski pevski zbor pod vodstvom zborovodje gospoda Žana sveto mašo naredil še bolj slovesno. V Domu sv. Agate pa je polnočnico daroval domači župnik gospod Marjan Pučko, prav tako ob sodelovanju stanovalk in stanovalcev doma.

Po darovani polnočnici je sledil svečan blagoslov jaslic in celotnega doma v pritličju.

Tudi ob praznični sveti maši in blagoslovu so se nam pridružili številni svojci.

Praznični večer smo povsod zaključili ob druženju na svečani večerji.

Skozi ves mesec se je zvrstila vrsta dogodkov in aktivnosti. 
- izdelovanje adventnih venčkov, voščilnic
  ter krasitev skupnih prostorov in sobic stanovalcev v domu,
- nastop ljudskih pevk DU Lenart
- obdarovanje in prihod sv. Miklavža,
- ogled prenovljenega oltarja v cerkvi sv. Lenarta
- čajanke po nadstropjih,
- obisk SVZ Hrastovec,
- obiski lokalnih in okoliških ŽK, RK, DU, SVZ Hrastovec,
- nastop mešane pevske skupine DU Sv. Trojica,
- peka piškotov na delovni terapiji,
- nastop skupine ljudskih pevk DU Cerkvenjak,
- izdelovanje jaslic,
- Božični koncert CPZ Sveta Trojica,
- koncert božičnih pesmi skupine Kalvarija,
- Božična polnočnica v domu sv. Lenart in sv. Agate,

Dva dogodka do konca meseca, ki zaokrožuje leto 2024 pa še prihajata:
- novoletni ples z Dušanom in Tonjo v Domu sv. Lenart ter prav tako novoletni ples v Domu sv. Agate
- novoletna večerja, prav tako v Domu sv. Lenart in Domu sv. Agate

Že v novembru  smo izdelovali adventne venčke, saj je prva adventna nedelja nastopila 1. decembra. Okrasili in polepšali smo dom, da je občutek praznikov in veselega adventnega pričakovanja začutiti med tem, ko se sprehodiš skozi skupne prostore v domu.

Izdelovali smo voščilnice za Dom in stanovalce.

Pred Božičem smo na delovni terapiji pekli piškote, da smo si pričarali nekaj domačnosti in se razvajali s prijetnimi vonjavami in okusi.

Na oddelkih smo pripravili čajanke,  zaključna druženja ob glasbi in pogostitvi. Stanovalce smo pogostili z božičnim čajem, pecivom ter vročo čokolado in kuhanim vinom. Predvajali smo praznično božično glasbo, in tudi zapeli ob ritmih in melodijah harmonike izpod spretnih prstov naše stanovalke gospe Gizele Lenard.

Več skupin nam je pripravilo pevske in glasbene nastope.

Za božični večer je potekala polnočnica, kateri je sledila blagoslovitev jaslic v kapelici in avli doma. Potem pa slovesna večerja v lepo okrašeni jedilnici s prazničnimi pogrinjki.

Tudi na vseh glasbenih in pevskih nastopih so stanovalci zelo uživali in se jih razveselili, na koncu še zaplesali na novoletnem plesu.

Pomembno je, da si vzamemo čas drug za drugega in da v tem decembrskem času stanovalcem olajšamo osamljenost in žalost ter pričaramo občutke bližine, tolažbe, razumevanja, naklonjenosti in si seveda zaželimo vse dobro za naslednje leto.

Pa v nadaljevanju pa v slikah predstavljamo nekaj utrinkov veselega decembra:

»Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in ga hkrati razbremenjujejo; s tem življenje osmišljajo in hkrati lajšajo ter harmonizirajo«, pravi etnolog dr. Ovsec. 

Skorajda ni človeka, ki se ga ne bi dotaknila božična zgodba o rojstvu v revnem okolju hleva v Betlehemu. Jožef in Marija, ki sta se pokoravala cesarjevemu ukazu, sta se odpravita na pot, da bi se popisala, toda v mestu zanju ni prostora. Tako se je Jezus rodil v votlini, ki je služila za zatočišče živini. Marija je Jezusa položila v jasli, ker druge postelje zanj ni imela. To je za človeka primer skrajne revščine. Prvi, ki jim je bila sporočena vesela novica, so bili pastirji. Pri Judih so pastirji veljali za siromake, za ljudi na robu družbe, za Grke pa so pastirji čuvarji ljubezni.

Božič je praznik, tako globok in pomenljiv, da je osvojil ves svet, tako skrivnosten, tako ljubezni in dobrote poln, da preglasi vso grozo in strah sveta, tako nežen, blag in žlahten, da razmagneti vse naboje trpljenja. Božič na slovenskem praznujemo predvsem kot družinski praznik. Da bi ga lepše praznovali vsi, ki sobivamo in se srečujemo v Domu sv. Lenarta, smo pripravili božični koncert na katerem je nastopil MePZ sv. Frančiška iz sosednje Svete Trojice, ki ga že vrsto let prizadevno vodi gospod Andrej Dvoršak.

Božič je izziv za premirja, sovraštva in hudobije, je klic k miru, odpuščanju, spravi, prijateljstvu, vzajemnosti in upanju, je zdravilo proti malodušju, zaskrbljenosti, sprtosti…  Od tam, od koder vsi svetovni mediji vsakodnevno poročajo o uporabi vseh možnih vojaških sredstev in nepredstavljivemu trpljenju ljudi, je tudi letos v Evropo prišla Betlehemska lučka miru. Namen akcije Luč miru iz Betlehema je, da bi na božični večer gorela v čim več družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir. S to željo so jo skavti prinesli tudi v naš dom, da bi nas lučka miru v teh prazničnih dneh povezovala in grela v dobroti in medsebojnem razumevanju..

Trojiške pevke in pevci so zapeli tudi v čast domovini, ki praznuje praznik samostojnosti in enotnosti. Zbranim je je blagoslovljen Božič in vse dobro v Novem letu 2025 voščil tudi direktor gospod Zlatko Gričnik.

Prijeten in doživet kulturni dogodek smo zaključili ob pogostitvi v dnevnem centru.

Za naše stanovalce so pripravili pester program. Nastopili so z božičnimi pesmimi, igrali na prečno flavto, klavir, violino in kar tri harmonike. Nastopili so tudi z folklornim nastopom in plesno točko v paru.

Stanovalcem so popestrili dopoldan in jih zelo razveselili s svojim obiskom. Ob njihovem nastopu so nekateri potočili solze sreče in zadovoljstva.  Ob koncu nastopa so med stanovalce podelili razne božične izdelke, ki so jih izdelali sami.

Najlepše se zahvaljujemo otrokom in mentorjem OŠ Korena za pripravljenost na sodelovanje skozi celo leto v okviru prostovoljstva in seveda za nastop, ki nam popestri decembrske dni.

Toliko bolj slovesno, ker je bilo pri nas ta dan letno srečanje članov Združenja čudodelne svetinje. Tudi v Domu sv. Lenart je precej članov, ki molijo tedensko večno devetdnevnico. Koliko jih je, vesta samo ljubi Bog in Mati Marija, ker je veliko ljudi vzelo ta obrazec molitve in upam, da ga uporabljajo, molijo vsaj enkrat na teden.

Na ta dan smo gostili pri nas narodnega ravnatelja Združenja, gospoda Roka Žlendra, lazarista, in njegovo namestnico sestro Rozalijo Laznik, usmiljenko iz Vincencijeve družine. Slovesno sv. mašo je daroval gost, somaševal je gospod nadškof dr. Franc Kramberger, diakoniral je naš duhovni pomočnik gospod Darko Žmavc, pel je domski zborček pod vodstvom zborovodje gospoda Žana Jerenko. Vsak je dobil molitev večne devetdnevnice in skupaj smo jo zmolili na začetku svete maše. Pri homiliji je gospod Žlender natančno razložil, kdo so otroci Brezmadežne, kakšno vlogo ima čudodelna svetinja pri osebni duhovni rasti, pri boleznih in tolažbi. Kdor je želel, je lahko svetinjico po sv. maši tudi dobil. Ko bi vedeli, kakšno moč ima molitev s svetinjico, bi jo vsi srčno radi imeli vedno pri sebi!

Lepo je bilo videti polno kapelo stanovalcev našega doma. Upam, da so tudi slišali povabilo k molitvi. Vsak torek ob pol sedmih zvečer za pol ure molimo tudi skupaj v kapeli, še malo zapojemo in se pomenimo. Želimo, da se pridružijo tudi drugi, ki lahko pridejo ali se pripeljejo.

Po tako lepo opravljeni in doživeti maši v čast Brezmadežni s priprošnjo, naj nas vedno spremlja in varuje, je sledilo druženje v dnevnem prostoru. Prisrčna hvala vsem, ki so čudovito pripravili prostor in zakusko. Res je bilo lepo. Kdor je želel, je še vplačal članarino, kupil spominsko svečko, dobil obrazce za molitev in se pogovoril z gostoma. Bog nas po takih druženjih želi povezati, da bi bili drug drugemu v veselje in podporo. Še s poti nazaj v Ljubljano me je gospod Žlender poklical in se prisrčno zahvalil za vse, kar smo pripravili.

Zaključimo s kratko molitvijo otrok Brezmadežne: O MARIJA, BREZ MADEŽA SPOČETA, PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO!

Anica Horvat

Sveti Miklavž je v svoji preprostosti in ljubezni obiskal prav vsakega stanovalca. Mnoge je ob pomoči pridnih sodelavcev obeh domov, povabil v skupni prostor, kjer so skupaj med prijateljskim pogovorom in ob zvokih harmonike mladeniča Štefana obujali spomine in delili trenutke mladosti. Ob kavici in pecivu so se stkale niti medsebojne povezanosti, ki so jih spremljale svetle misli na preteklost in upanje za prihodnost.

Tudi tisti, ki niso mogli, zaradi zdravja ali slabega počutja, zapustiti svojih sob, niso bili pozabljeni. Sveti Miklavž jih je obiskal v njihovih sobah ter je z njimi delil toplino osebnega srečanja in jim z iskrenim stiskom roke predal skromno, a prisrčno darilo. V vsakem pogledu in nasmehu je bil prisoten duh sočutja in Božje bližine.

Angeli, ki ga običajno spremljajo drugod, so tokrat ostali doma, saj je Miklavž poudaril, da ima mnogo angelčkov že tukaj v obeh domovih, ki so vsak dan med stanovalci – to so predani sodelavci in skrbniki doma sv. Lenarta in doma sv. Agate, ki z ljubeznijo in požrtvovalnostjo varujejo stanovalce, pomagajo sodelavcem ter vsem sleherni dan prinašajo veselje in mir.

Bilo nam je lepo. Obisk svetega Miklavža ni bil le trenutek radosti, ampak priložnost, da se vsi zbrani spomnimo, kako globoko so zakoreninjeni darovi vere, upanja in ljubezni v naših srcih. V teh dragocenih trenutkih so mnogi podoživeli svojo mladost – čas, ko so tudi sami v veri pričakovali svetnika in njegove darove.

Blagoslovljen dan, poln miru in hvaležnosti je za nam, a bo še dolgo odmeval v naših srcih.

Izdelovali smo adventne venčke ter se s skupnimi močmi lotili tudi izdelavo velikega adventnega venca. Venec je prepoznaven simbol adventa – časa pričakovanja, upanja in medsebojnega druženja. Letos smo ponovno povabili medse oskrbovance VDC Polž Lenart, s katerimi nas že dolgo povezujejo srčne vezi in pristno sodelovanje. S skupnimi močmi smo izdelali venec, ga skrbno okrasili in pripravili vse potrebno za prižig prve adventne sveče. V tem čudovitem ustvarjalnem sodelovanju, smo se spomnili pomen skupnosti in solidarnosti. To so vrednote, ki nas kot kristjane povezujejo v vsakdanjem življenju.

Ta dogodek nas spominja, kako dragoceno je, ko drug drugemu prisluhnemo, si pomagamo in skupaj soustvarjamo trenutna veselja. Dobra volja, smeh in hvaležnost so nas še tesneje povezali, prižgana sveča pa nas spodbuja, da plamen upanja in ljubezni ohranimo ne le v tem adventnem času, temveč vsak dan. Naj nas te skupne izkušnje navdihujejo, da bomo vedno znova gradili odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, podpori in radosti v preprostih stvareh.

Na avtobusu smo se priključili župnijskim Karitas iz okolice Maribora in sodelavcem nadškofijske Karitas Maribor. Že vzdušje na avtobusu je, kljub dežju zunaj  napovedovalo sončen dan v naših srcih. Ob prihodu na Ponikvo so nas pričakali prostovoljci, ki so nam prijazno ponujali pecivo in ostale dobrote. Po posladku smo se odpravili v cerkve, kjer smo z vsemi zbranimi v nabito polni cerkvi skupaj obhajali sveto mašo v zahvalo za vse dobro, kar ga lahko storimo bližnjim. Po sveti maši smo se odpeljali v Celje na kosilo. Zanimivo je bilo videti vse odgovorne v mreži Karitas kako strežejo in delijo hrano nam, ki po navadi to počnemo ljudem po naših župnijah. Po kosilu med katerim ni manjkalo prijaznega klepeta, medsebojnega veselja, srečevanj s poznanimi, smo se počasi premaknili v dvorano Golovec, kjer smo spremljali koncert »Klic dobrote 2024«. Večina naših stanovalcev je bila na takšnem koncertu prvič. Bili so neznansko navdušeni. In ko smo odhajali iz dvorane,  smo se imeli priložnost fotografirati z nekaterimi nastopajočimi, ki  jih drugače spremljamo po televiziji.

Domov grede so stanovalci navdušeno razlagali, kaj vse so videli in doživeli. Ob vrnitvi v oba domova pa o tem pripovedovali tudi svojim sostanovalcem in sostanovalkam. Videti ta žar v njihovih očeh in navdušenje na licih je zadovoljstvo tudi za nas spremljevalce, ki smo z njimi romali....in rekli smo: »Drugo leto spet gremo!«

Andrej Sraka

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih in zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Otroke, mladino in širšo javnost seznanjamo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, ki so pridelana oz. predelana v Sloveniji. Starejšim pa s tem dnem pričaramo spomine na dni ko so živeli doma in jedli domač kruh iz krušne peči in domače maslo. Želimo poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane, ter njenem vplivu na okolje. Tradicionalen slovenski zajtrk je sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolk ali drugega svežega ali suhega sadja. Kruh mora biti proizveden v Republiki Sloveniji, vsa druga živila pa morajo biti pridelana in predelana v Republiki Sloveniji.

Letos smo imeli v našem domu pravo pojedino »zajtrk, ki je šel za med«. Pravi kraljevski zajtrk je spremljal domač črn kruh iz krušne peči izpod rok kmetije Ploj iz Svete Trojice, domače maslo, pridelano na ekološki kmetiji Plohl iz Cerkvenjaka in cvetlični lokalni med čebelarstva Pislak Bali. Jabolka so pridelana na kmetiji Slanič, domače mleko, ki ga sicer uporabljamo tudi vse ostale dni v letu pa prihaja iz kmetije Kocbek iz Voličine.

Potem, ko se je odvila praznična lenarška nedelja s slovesno sveto mašo, godbeniki in mažoretkami, pisanimi stojnicami s pestro ponudbo in domačimi dobrotami, se prireditve ob prazniku bližajo vrhuncu, ko bo v kulturnem domu občinska proslava s kulturnim programom in podelitvijo nagrad.

Nam pa je bilo dano, da smo praznični kulturni večer preživeli v družbi likovne ustvarjalke gospe Suzane Zorko in glasbenika svetovnega slovesa gospoda Ota Vrhovnika, našega župana gospoda Janeza Krambergerja in podžupanje občine Šentilj gospe Lidije Šarić. Veseli in hvaležni smo bili, da so bili z nami.

Gospa Suzana Zorko je risala že kot otrok. Vsi zvezki so imeli porisane platnice in vsem je risala v spominske knjige, za referate. Njena največja želja je bila, da postane učiteljica likovnega pouka ali pa ustvarjalka risanih filmov za otroke. A življenje jo je usmerilo na drugo pot. Zadnjih 10 let se aktivneje posveča ustvarjalnemu slikanju, obiskuje šolo slikanja pri akad. slikarju Zlatku Prahu in je tudi članica likovne sekcije KUD Gabriel Kolbič. Ko ji čas dopušča, se  udeležuje različnih slikarskih kolonij in razstav.

Gospod Oto Vrhovnik je magister znanosti, profesor, skladatelj in saksofonist svetovnega slovesa. Sodeloval je z različnimi orkestri, na primer Dunajskimi filharmoniki, Državno opero na Dunaju, Berlinskimi filharmoniki ter še mnogimi drugimi svetovnimi orkestri… Do upokojitve je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Njemu gre zasluga, da je saksofon postal instrument za poučevanje v klasičnem študiju glasbe, na univerzi na Dunaju, prvi v Evropi. Z dobro voljo in neustavljivo energijo je s svojim vedrim in hudomušnim nastopom zelo razveselil stanovalce.

Sedaj, ko je v pokoju, pa rad igra in posname tudi glasbo 60-ih in 70-ih let in tudi kakšne popularne zabavne in narodnozabavne aranžmaje in tako razveseljuje širši krog občinstva.

Zbrane je pozdravil in jim voščil ob prazniku župan mag. Janez Kramberger, ki je hkrati stanovalcem tudi predstavil pridobitve v zadnjem letu in načrte za prihodnost, nato pa je še odprl razstavo in ji zaželel lepo pozornost gledalcev. Prisotne je pozdravila in se kulturnikom zahvalila za udejstvovanje  tudi gospa Lidija Šarić podžupanja iz Občine Šentilj iz katere prihaja KUD Gabrijel Kolbič.

Po dogodku smo družili in se zadržali še na pogostitvi. Bogat kulturni dogodek je bil in prepričano smo, da smo zares lepo praznovali letošnje Lenartovo. Naj še dolgo odmeva vas in nam daje notranjih moči za vsak nov dan, ki nam je dan.