Novice

Novice spletišča

V Domu sv. Lenart Marijini ikona

V soboto, 1. junija, je v našo kapelo prispela ikona Kraljice Frančiškove družine. Nastala je 2018. leta v Litvi in od takrat obiskuje vsa krajevna bratstva Frančiškove družine po Evropi in ustvarja skupnosti v molitvi. Po Sloveniji potuje od 1. februarja do 30. junija letos.

V domu starejših v Lenartu smo bili presenečeni in veseli, da smo bili tudi mi med izbranci gostiteljev te Kraljice Frančiškove družine. Prav gotovo zaradi predsednice narodnega sveta OFS, Fani Pečar, ki zaradi bolezni biva pri nas.  V naši kapeli se je zadržala do nedelje popoldan. Gospod nadškof dr. Franc Kramberger je v popoldanski in nedeljski sv. maši razložil njen pomen. Na ikoni so pod podobo Jezusa in Marije glavni zavetniki Frančiškove družine: sv. Frančišek, sv. Klara in sv. Elizabeta Ogrska. V kapeli smo se v tem času zbirali k molitvi. Pred odhodom smo imeli še lepo molitveno uro s pesmijo, litanijami, rožnim vencem in tišino, v kateri je Mami Mariji vsak izročal svoje skrbi, težave, zahvale in prošnje. Po odhodu iz kapele so ikono odnesli še v sobo naše sostanovalke Fani in potem je odpotovala k Sv. Trojici. Bogu hvala za ta milostni čas.

Tekst in foto: Anica Horvat

Novi prti za oltarno mizo v domski kapeli sv. Lenart

V četrtek, 6. junija, smo v kapelo dobili lep obisk dveh šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, sestre Majde in sestre Gizele, ter gospe Dragice Uršič. Njihov obisk je bil namenjen gospodu nadškofu dr. Franc Krambergerju. Darovali so mu dva oltarna prta za kapelo.

Enega od teh je gospa Uršičeva vezla tri mesece, drugega z rišeljejevo tehniko pa so pripravile sestre. Že pred veliko nočjo je naša stanovalka gospa Marija Zaveršnik prosila sestro Sonjo, ki v mariborski stolnici skrbi za oltarne prte, da bi morda poiskale kakšnega lepega, ustreznega za našo kapelo. Posredovala jim je tudi natančne mere in tako sta se z njihovo prijaznostjo zgodila dva. Gospod nadškof dr. Franc Kramberger se jim je prisrčno zahvalil, v imenu nas vseh jim je podarila orhidejo in zahvalno pismo gospe Betke Verdnik. Že naslednji dan je oltarno mizo prekril rišeljejski motiv.

Bogu hvala vsem, ki so zaslužni zanj.

Anica Horvat

»Od lanu do platna«

je naslov predavanja, delavnice, ki se je odvijala 6.junija v Domu sv. Lenarta in tudi v Domu sv. Agate. Dogodek je organizirala Knjižnica Lenart v sodelovanju s Turističnim društvom Destrnik.

Projekt, katerega predstavljajo po različnih inštitucijah (šole, društva, domovi, zavodi)  je strnjena pripoved in prikaz nekdanjega rokodelskega  znanja domače izdelave lanenega platna in vsestranske uporabe rastline lan.

Stanovalke in stanovalci se še spominjajo teh znanj in so se vključevali v pogovor, na ogled smo imeli še rekvizite, pripomočke, da je bil prikaz še bolj razumljiv in nazoren.

Prisotni so preizkusili delo s tukačem, trli lan s trlico, opazovali spretne gospe za kolovrati ter se nekateri preizkusili v predenju.

Ohranjati moramo izročilo, stara znanja, veščine in kulturno dediščino, da se ne pozabijo.

Prijetno in poučno druženje je bilo zaključek letošnje sezone sodelovanja s Knjižnico Lenart, ki nam tudi redno dostavlja knjige, gradivo za knjižne molje, kateri se tudi najdejo med stanovalci in stanovalkami.

ZANIMIVO O NAŠEM PRVEM GENERALU RUDOLFU MAISTRU

Obhajamo leto generala Maistra – 150 let od njegovega rojstva in 90 let od njegove smrti (1874-1934). Veliko spominskih prireditev se je že zvrstilo, na vseh nivojih. Spoznavamo ga kot vojaka, generala, borca za severno mejo, pesnika … Vrednost njegovega življenja in dela posebej vestno obuja Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor, ki je bilo ustanovljeno 2005. leta z namenom, da bi spodbudilo in razvijalo domoljubno zavest ob pomembnih mejnikih naše zgodovine.

V ponedeljek , 10. junija dopoldan, je v naš dom prišel prvi predsednik tega društva, Aleš Arih z gosti in razstavo o tem pomembnem Slovencu. Predavanja so se udeležili tudi župan Lenarta, g. Kramberger; županja v času odkupa Stupičeve vile na Zavrhu, v kateri je Maister bival in je sedaj spominski muzej, ga. Šavli; praporščak društva, Ivan Tušek; vodja Završkih fantov, ki so negovali Maistove pesmi, Darko Škerget, idr. G. Arih je s pomočjo projekcije zelo zanimivo podajal vse podatke in dogodke iz generalovega življenja, posebej pa je poudaril njegovo vlogo pri osvobajanju Maribora v noči , 23. 11. 1918, ko je razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil. S tem pomembnim dejanjem, v katerem je sodelovala prva slovenska redna vojska v zgodovini, je uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del štajerskega in koroškega slovenskega etničnega ozemlja pripojil slovenski oz. jugoslovanski upravi. Dotaknil se je tudi žalostnega spomina, zakaj Maister tako dolgo ni bil priznan kot eden ključnih mož naše zgodovine. Z recitacijami njegovih pesmi je srečanje obogatil Silvo Safran.

Ne bo napak, da omenimo še enkrat Maistove zasluge za slovenski narod:
- brez Maistra bi zgodovina Slovencev potekala drugače; 
- meje samostojne Slovenije bi bile bistveno drugačne;
- bil je človek dejanj v ključnih zgodovinskih tenutkih;
- postal je prvi slovenski general s slovensko vojsko, uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku;
- ves čas je bil zaveden Slovenec, svoje narodnosti ni tajil, ampak jo je s ponosom izkazoval;
- Maister je veljal za simbol osvoboditve, postal je mit in legenda.

Ozaveščanje ljudi o prelomnih dogodkih v naši zgodovini je pot, ki pelje v strpno in bolj optimistično prihodnost nas vseh, ki živimo v samostojni državi Sloveniji. Zato so to projekcijo in razstavo pripravili že v 18 osnovnih šolah in tako mladež (in učitelje) seznanjali s pomembnimi  dogodki in osebami v naši polpretekli zgodovini.

Hvala gospodu Alešu Arihu, ki je prišel v imenu DDGRM in nam na tako izčrpen in zanimiv način odstrl  košček naše preteklosti.

O general Maistru  je napisane kar nekaj literature, zadnja je knjiga 16-letnega genija Andraža Babška: Junak. Vredno jo je prebrati.

 Anica Horvat

Glasbeni popoldan s fotoprojekcijo krajev in podob Slovenije

3. junija smo v Domu sv. Lenarta preživeli popoldan, v katerem so nas na izlet po Sloveniji s sliko in glasbo popeljali popotnika Dragica in Jože Marinič, harmonikar Dušan Kodrič in pevec Jože Golob.

Jože in Dragica sta v fotoprojekciji predvajala podobe lepih slovenskih krajev in narave, glasbenika pa sta na koncu poskrbela, da je bilo veselo, sproščeno in pevsko glasno razpoloženje, ki se ga bodo stanovalke in stanovali ter obiskovalci z veseljem in še dolgo spominjali. Pravzaprav je bil to poklon Dragice in Jožeta babici Mariji in obenem vsem stanovalcem doma, ki so bili navdušeni in hvaležni za tako pozornost in lep dogodek.

Izlet v Sikaluzoo

Stanovalci iz obeh enot so se v sredo 22.5.2024 odpeljali na izlet v živalski vrt Sikaluzoo v Radencih.

Pot jih je vodila proti Tratam, kjer se bohoti daleč naokoli viden grad in dalje skozi in skozi Apaško dolino ob blagi reki Muri do našega cilja do Boračeve. Čeprav je še dan prej in ponoči deževalo, se je obetal lep sončen dan, ki so se ga stanovalci prav od srca veselili. Veselili so se živali in druženja v naravi. Med potjo so opazovali lepo pokrajino, lokalne znamenitosti, obdelana polja, lepe hiše, rože… Za gospo Štefko pa je bil to še prav poseben izlet, saj je Boračeva njen rojstni kraj, kjer je preživela lepa otroška leta, a jo je pot življenja kljub temu odpeljala v drug kraj.

V živalskem vrtu, ki je zelo lepo urejen in skrbno negovan, nam je nekaj svojega dragocenega časa namenil lastnik g. Tomi. Popeljal nas je skozi ves vrt in predstavil vse živali in povedal mnogo zanimivosti. Oblika ogleda, ki smo ga naročili, je vseboval tudi možnost hranjenja živali, lahko smo se  jih dotaknili, božali. Stanovalcem je to veliko pomenilo, saj po prihodu v dom nimajo več stikov z živalmi v takšnem obsegu. Videli smo koze, ovce, ponija, lemurje, kamele, legvaneželve, kenguruja, opice makak in beloglavčke, koi krape, rakune, papige, sove, ptice…

Ko smo se poslovili od živali, nas je čakalo le še kosilo v gostilni na poti. In ne boste verjeli, nekaj trenutkov zatem, ko smo se odpeljali od tam, je začelo pošteno deževati…

Nekoliko utrujeni, a z lepimi vtisi in veseli smo se vrnili domov.

Predstavitev knjige stanovalke gospe Inge Budje

To knjigo je posvetila Nebeškemu očetu. Zbrala je številne pesmi in prozo. Le-ta govorijo o veri, zaupanju in ljubezni.

Jezus gledam te,
s križa bi te snela,
rane tvoje krvaveče,
od žebljev vse boleče,
s poljubi bi prekrila.

V ponedeljek 20. maja smo imeli v Domu sv. Agate predstavitev knjige z naslovom Laudetur JEZUS KRISTUS, ki jo je napisala naša stanovalka gospa Inge Budja. V šoli je imela rada slovenščino in je urejala šolska občila. Po moževi smrti leta 1988 so začela nastajati njena knjižna dela.

Iskrena zahvala gre knjižničarkam iz knjižnice Lenart, Zdenki in Aleksandri, ki sta pripravile čudovit program s pevskimi vložki. Hvala tudi gospodu nadškofu msgr. Alojziju Cviklu ter gospodu župniku Bernardu Geršaku za udeležbo na tem dogodku. Iskrena hvala tudi direktorju Zlatku Gričniku,  vsem zaposlenim doma Sv. Agate, stanovalcem doma ter vsem udeleženim na dogodku.

Ocvrte Akacije

V delavnici delovne terapije je v sredo, 8. maja mamljivo dišalo.

Že po tradiciji vsako pomlad, ko cvetijo akacije in bezeg izkoristimo ponudbo narave in pripravimo okusen sladki priboljšek  in ocvremo cvetove. Stanovalkam in stanovalcem je v večini poznana ta posebna jed, mnogi so jo sami pripravljali doma, zato se vedno veselijo in pomagajo pri pripravi cvetov in mase za to priljubljeno jed.

Nekateri imajo rajši bezgove, drugi akacijine ocvrtke, eni slajše, drugi manj, imeli smo vsega  na voljo, okusi so pač različni kar seveda velja za mnogo stvari v življenju. Vsi pa smo se strinjali, da je bila to zelo dobra ideja in priložnost, da se  imamo prijetno ob delu, pripravi, druženju, klepetu, obujanju spominov in se razvajamo s sladkimi priboljški.

1. maj - praznik dela v Domu sv. Agate

V torek, 30.4. smo zaposleni in stanovalci skupaj obeležili praznik dela, 1. maj.

Zbrali smo se na ploščadi doma, se poveselili ob domačem pecivu in soku, prisluhnili zvokom harmonike, tudi zaplesali, zapeli in se poveselili. Naši fantje so postavili mlaj in zakurili kres.  Potem pa smo se skupaj odpravili do majskega drevesa in se nastavili fotoaparatu in sončnim žarkom. Iskrena zahvala sodelavcu Franciju za podarjeno majsko drevo in za vse, kar je bilo potrebno, da je »maj pan« bil okrašen in postavljen. Hvala sestri Maji in njeni mami, da smo se lahko posladkali, študentu Štefanu za lepe melodije na harmoniki in vsem sodelavcem, da so stanovalcem polepšali dan in jih vrnili v čase, ko so to tudi sami počeli.

"Lisičke" na obisku v Domu sv. Lenart

V sredo, 24. aprila smo v Domu sv. Lenarta gostili folklorno skupino TD Radvanje »Lisičke«, ter članici dramske skupine »Fuksija« pri Društvu po možganski kapi Podravje.

Pripravili so nam enourni program, kjer so se stanovalci lahko sprostili ob poslušanju petja, igranju na harmoniko ter se nasmejali ob skeču, ki sta ga pripravili igralki. Nekaj stanovalk in stanovalcev se je tudi z veseljem odzvalo na povabilo nastopajočih, in so se zavrteli, zaplesali  v ritmih znanih melodij.

Prijeten popoldan je kar prehitro minil, zadovoljni, hvaležni in veseli smo se razšli ter goste povabili, da nas še kdaj obiščejo.

Literarno druženje s Tonetom Partljičem

Ob prihajajočem mednarodnem dnevu knjige smo pripravili literarni dogodek.

Stanovalke in stanovalce Dom sv. Lenarta je ob tej priložnosti obiskal pisatelj Tone Partljič, ki dobro pozna Slovenske gorice in je poln zanimivih zgodb o njihovih ljudeh. Pozna tudi nekatere stanovalce ali njihove sorodnike, zato so se njegovega prihoda številni zelo razveselili.

V svojem slogu, na preprost in hudomušen način,  je pripovedoval nekaj zgodb, ki jih je zapisal v svojih knjigah. Za konec pa so stanovalci v njegovi režiji odigrali še odlomek iz tragične ljubezenske zgodbe o Romeu in Juliji.

Stanovalci so mu z zanimanjem prisluhnili, se nasmejali. Sproščeno petkovo dopoldne je bila odlična popotnica za veder vikend.

Pletene odeje za toplejše pomladne sprehode

V naši občini si društva in organizacije prizadevamo za dobro medsebojno sodelovanje in vsestransko podporo. V Domu Lenart že vrsto leto dobro sodelujemo z Društvom upokojencev Lenart oziroma z njihovimi sekcijami. Ponosno smo na dolgoletno sodelovanje s pevkami ljudskih pesmi, ki mesečno s svojo dobro voljo in pesmijo razveseljujejo stanovalce v obeh enotah.

Vezi smo spletli tudi s sekcijo za ročna dela, ki nas redno vabi na njihove razstave, ki jih vsako leto organizirajo v občinski avli. Na njih stanovalci, ki ustvarjajo v okviru delovne terapije, sodelujejo s svojimi izdelki, vsi pa si jih radi ogledamo, srečamo prijatelje in znance ter se sprehodimo mimo vrtca in skozi našo lepo urejeno tržnico do občinske stavbe.

To zimo so se članice ročnodelske skupine odločile za dobrodelno gesto – spletle so tople odejice, da se lahko stanovalci, ki jih na sprehode popeljemo na vozičku, pokrijejo, da jim je med uživanjem na svežem zraku dovolj toplo. Spletle so tudi terapevtske rokavičke.

Na pragu pomladi smo spletene izdelke prevzeli na sedežu društva.

Hvaležni smo članicam za to gesto in se že veselimo novih sodelovanj in srečanj s člani DU Lenart.