Novice

Zato smo se v domu odločili, da bomo sami preoblekli našo avlo in pripravili razstavo, ki bo na ogled vsem nam, stanovalcem in zaposlenim.

Tako smo v okviru delovne terapije in aktivnosti prostega časa uresničili idejo, da postavimo razstavo, na kateri so predstavljene misli in citati znanih osebnosti, poimenovali smo jo »Ulica lepih misli in citatov«.

Misli o raznih vidikih našega življenja so zbrane in postavljene v okvirje, ki so jih pomagali izdelati stanovalci. Zadovoljni z narejenim, smo razstavo postavili in sedaj premlevamo, prebiramo in komentiramo te »globoke« misli. Nova tema za pogovor, aktivnost, ki nas poveže in odvrne od manj prijetnih vsebin, ki jih doživljamo v tem času, v času koronavirusa. 

Kljub dolgotrajni popolni izolaciji se nismo predali malodušju, temveč vedno znova skupaj iščemo nove poti, možnosti in priložnosti, da naše misli preusmerjamo v pozitivno smer in tako iščemo vedno tisto lepo, dobro in plemenito, ki nam je velikokrat "skrito", ker gledamo zgolj z očmi in premalo s srcem. Veličina naših trenutkov, naših srečanj se skriva v majhnih pozornostih, ki jih delimo drug drugemu.

Ga. Marija, ga Danica, ga Betka in g. Ciril so z veseljem poprijeli za delo in sodelovali pri pripravi gredic ter zasaditvi. Zelišča in  dišavnice nas bodo zaposlile skozi leto, ko jih bomo ogledovali, vonjali, okušali in ugotavljali katera so ter kako jih uporabiti. Seveda jih bomo morali tudi zalivati, negovati in obrezovati.

Ga Betka pa je svoje znanje o vzgoji zelenjave uporabila, ko je vzgojila sadike paradižnika, katere nam je podaril Spar Slovenije v okviru projekta »Spar kot nekoč«. K projektu so povabili 10 vrtcev in 5 domov za starejše v Sloveniji. Podarili so nam semena starih vrst solate in paradižnika ter nekaj vrtne zemlje.

Mi pa si prizadevamo, da bi nam uspelo iz semen vzgojiti zelenjavo, ki bi jo lahko tudi uporabili ter jim poslali fotografije, kot smo dogovorjeni.

Malo je odvisno od nas, veliko pa tudi od vremena, ki upamo, da bo tudi na naši strani, tako kot je na naši strani volja, srčnost in delavnost.

Tudi "utrujenost" nog naših stanovalk in stanovalcev ne prepreči, da ne bi izvajali športne aktivnosti v domu. Odbojkarski izziv smo malce priredili, tako da smo "odbojko" igrali sede z "žogo", ki je dlje časa "potovala" od enega konca do drugega in tudi bolj počasi se je "spuščala" proti tlom. Vsi smo bili zmagovalci. Na koncu igre nismo vedeli ali smo "utrujeni" od igranja ali od smeha.

Nekaj utrinkov odbojkarskega izziva:

Ponovni obiski, sicer pod strogimi pogoji in časovno omejeni, so omogočeni. Veseli smo, da se življenje v domu ponovno vrača v stare tirnice, kar se tiče obiskov. Res je, da morajo biti obiski najavljeni in vnaprej dogovorjeni ter časovno omejeni in izvedeni pod strogimi varnostnimi pogoji, vendar bomo tudi ta izziv skupaj, družno prebrodili.

Hvala vsem obiskovalcem naših stanovalk in stanovalcev, da spoštujete navodila, ki veljajo ob obiskovanju in da to z razumevanjem sprejemate. Naši stanovalci lahko tako istočasno brez skrbi posedajo na svežem zraku pred domom, saj vedo, da ste tudi vi, kot obiskovalci, odgovorni, ne le do sebe in svojih bližnjih, ki živijo v domu, temveč do slehernega, ki biva in dela z vašimi bližnjim v domu. HVALA.

Hvala vsem obiskovalcem za izrečene besede pohvale, zahvale vsem nam - vašim bližnjim in nam zaposlenim - za srčno skrb in oskrbo v tem času, ko smo zaposleni poskušali ob svojem rednem delu, vsaj malo "nadomestiti" izpad neposrednega obiskovanja bližnjih, tako da smo skupaj lažje prehodili ta čas popolne izolacije "od zunaj".

Vsi v domu verjamemo, da smo se po najboljših močeh trudili skrbeti drug za drugega, ne le na področju oskrbe in nege, temveč tudi na področju medsebojnih odnosov, podarjanja časa za izmenjavo izkušenj in preizkušenj, ki so jih naši stanovalci v preteklosti že preizkusili in na sploh za vse, kar smo lahko drug drugemu v danih okoliščinah podarjali, da bi življenje v domu bilo lepo in srčno.

HVALA vsem naših stanovalkam, stanovalcem, sodelavkam in sodelavcem, da smo ZMOGLI in da ZMOREMO. Skupaj smo in skupaj gremo novim izzivom in tudi zmagam naproti. HVALA!

Naša stanovalka gospa Jožica Cebek je samoiniciativno začela šivati zaščitne maske, ki jih je podarila mnogim sostanovalkam. Večkrat pa je, kadar smo se stanovalci in zaposleni zbrali pred domom na svežem zraku, igrala tudi na harmoniko s svojega balkona in tako nam "pripravila" koncert domačih pesmi, ki so božale naše duše in odvračale misli od stanja v katerem smo se znašli v tej epidemiji. 

Izdelava mask

Igranje na harmoniko

"Ujetost" ni premagala srčnosti in dobrote mnogih, da ne bi drug drugega bodrili za lepši jutri in tako skupaj premagali preizkušnjo, ki nam je naložena. 

Hvala sleherni stanovalki, stanovalcu in sodelavcu našega doma za srčnost, solidarnost, odgovornost, strokovnost, požrtvovalnost ter za duh družinskega bivanja oziroma timskega sodelovanja. HVALA!

Skupaj smo in skupaj bomo zmogli!

Obiski so dovoljeni ožjim družinskim članom in sicer po eno osebo naenkrat. Vsakemu stanovalcu se obisk zagotovi vsaj enkrat na teden. Obiski so časovno omejeni na 15 minut, prav tako je obisk časovno določen. V lepem vremenu se bo obisk izvajal na prostem, ob slabem vremenu pa v prostoru, ki bo/je predviden za obisk v teh razmerah. Obiski v sobah niso dovoljeni oziroma bodo dovoljeni pogojno tistim, ki ne bodo mogli sprejeti obiska v za to pripravljenem prostoru.

Zaradi zagotavljanja varnosti in priprave prostora pred in po obisku, je potrebno obisk uskladiti in sicer od ponedeljka do petka med 9.00 11.30:

• za obisk bližnjih, ki bivajo na varovanem oddelku doma pokličite št.: 030 643 200,
• za obisk bližnjih, ki bivajo na 1. nadstropju doma pokličite št.: 030 643 207,
• za obisk bližnjih, ki bivajo na 2. nadstropju doma pokličite št.: 051 600 541,
• za obisk bližnjih, ki bivajo v oskrbovanih stanovanjih pokličite št.: 030 643 222.

Na obisk lahko pride le oseba, ki nima znakov okužb dihal (npr. povišana temperatura, kašelj, bolečine v grlu, žrelu, nahodni znaki, bolečine v mišicah), da ni bila v zadnjih 14 dneh v stiku s COVID-19 okuženo ali potencialno okuženo osebo (npr. oboleli svojci, sostanovalci ali sodelavci; v nadaljnjem besedilu: stik z okuženo osebo) in da je v času epidemije spoštoval vsa navodila stroke za preprečevanje širjenja okužb.

Obisk se prekine v kolikor oseba ne bo spoštovala pravil v času obiska (razdalja 1,5 metra, uporaba zaščitnih sredstev, brez telesnih stikov, itd.)

V upanju, da bomo z odgovornim vedenjem in doslednim izpolnjevanjem priporočil tudi v prihodnje obvarovali naše stanovalce, vaše bližnje, vas pozdravljamo in se vam še enkrat iskreno zahvaljujemo za vso razumevanje in potrpljenje v času trajanja epidemije.

Skupaj zmoremo. Skupaj smo odgovorni drug za drugega. Hvala.

Zlatko Gričnik, direktor

V domu omogočanje obiskov pozdravljamo, saj je neposreden stik z bližnjimi zelo pomemben pri ohranjanju dobrega počutja naših stanovalk in stanovalcev, kakor tudi vseh ostalih, ki v domu delamo. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi in visoko stopnjo odgovornosti vas in nas ponovno omogočili kar se da običajno bivanje in življenje v domu. Istočasno se vam zahvaljujemo za vaše razumevanje, pomoč in vso skrb do sedaj, posebej v času od "izolacije" doma. Hvala vam, da ste nam in še nam stojite ob strani in nas bodrite v tej težki preizkušnji. Resnično smo vlagali vso svoje znanje, ljubeznivost in tudi prosti čas , da smo in da dostojno in skrbno skrbimo za vaše bližnje, za naše stanovalke in stanovalce. Veliko napora se vlaga tudi v preprečevanje vnosa okužbe, zato moramo tudi vnaprej izvajati vse preventivne ukrepe tukaj v domu, kakor tudi doma, kjer moramo vsi biti samoodgovorni za dosledno izvajanje priporočil in preventivnih ukrepov, ki veljajo v Sloveniji.

Pogum, razumevanje in pozitivna naravnanost vaših bližnjih, naših stanovalk in stanovalcev pa nam dodatno vlivajo moč in željo biti ne le delavec teh ali onih opravil, temveč nam dajejo energijo in tudi zadovoljstvo, da smo ostali in obstali biti solidarni, človeški in srčni drug drugemu. Da smo ostali družina soodgovornosti, ljubezni in medsebojnega razumevanje.

Hvala vsem našim stanovalkam in stanovalcem, hvala vam dragi svojci in prijatelji naših stanovalk in stanovalcev, hvala lokalni skupnosti, vsem deležnikom, našim koordinatorjem, domskemu zdravniku, hvala .... vsem vam, ki nas podpirate tudi v molitvi in želji, da bomo zmogli in

HVALA

vsem mojim sodelavkam in sodelavcem, ki opravljate delo v tem času, ne le z znanjem, temveč tudi s srčnostjo, saj le tako postajamo vedno bolj bližnji sočloveku v stiski in preizkušnji. ISKRENA HVALA!

Ob današnjem dnevu - 1. maju, želim vsem lep praznik dela, pa čeprav je za nekatere deloven. Naj bo vsem nam v ponos, da je delo vrednota, ki se mora gojiti in spoštovati na obeh straneh - na strani delodajalca, kakor na strani delojemalca - saj smo v delu povezani. Delavec si zasluži za opravljeno delo pošteno plačilo in korekten odnos svojih sodelavcev na vseh nivojih. In delodajalec si zasluži skrbnega, marljivega, vestnega in srčnega delavca, ki s svojim delom daje neizbrisen pečat organizaciji, družbi.... v kateri opravlja svoje poslanstvo.
In naj nam 1. maj prinese tudi uresničitev naših prošenj, da bi se kadrovski normativi za dejavnost varstva in skrbi za starejše, posebej v domovih za starejše ovrednotili tako, da bodo pomoči potrebni dobili potrebno pomoč na vseh področjih in da bodo vsi, ki delajo v tej dejavnosti, dobili končno tudi priznanje v obliki zadostnega vrednotenja tega dela.

Zlatko Gričnik, direktor

Po sedmih tednih se človek začne spraševati zakaj?! Kako to! Zakaj je ta preizkušnja prišla? Zakaj so prav starejši najbolj ranljivi in jih virus najbolj prizadene!

Smo mar kaj spregledali! Je to opomin, da moramo, ne le sedaj v času epidemije, biti bolj pozorni do njih, jih "paziti", jim nameniti več časa, imeti za njih več razumevanja. Kljub starosti niso še "odpisani". So del naše družbe, ki s svojimi življenjskimi izkušnjami bogatijo vse nas. Njihovo delo, njihov trud je pripomogel, da lahko danes tudi mi uživamo sadove te države, Slovenije. Vsak od njih je in še je gradnik "veličastva", ki se imenuje Slovenija. Pred nami je praznik - dan upora proti okupatorju. Mnogo od teh starejših so priče tega upora proti takratnemu agresorju. Takrat so se Slovenci združili, da so se enotno postavili po robu agresorju, okupatorju, pa čeprav so vedeli, da je to lahko tudi usodno za marsikaterega deležnika takšnega upora. Danes se bojujemo proti "okupatorju", ki je neviden, proti virusu, ki bo dodobra pokazal, koliko smo Slovenci enotni in koliko si želimo, da je vsak od nas varen.

Današnji boj proti okupatorju terja drugačno taktiko, terja, da se ne združujemo, temveč da smo ločeni, le tako se lahko uspešno postavimo po robu temu nevidnemu sovražniku. Toda ta koronavirus ni edini sovražnik, ki nas v tem času ogroža. Ogroža nas tudi sovražnik, ki se imenuje brezbrižnost, sebičnost, samozadostnost, egoizem in ...  ja, še bi lahko naštevali. Toda ne smemo se predati. Odločno se moramo upreti temu sovražniku s srčnostjo, nesebičnostjo, s poštenjem, plemenitostjo, predvsem pa z zavedanjem, da smo drug drugemu poklicani delati dobro in da je sleherni član naše družine, ki se imenuje Slovenija pomemben, ne glede na svojo starost.

Vsakdo od nas ne more delati velikih, odmevnih stvari, toda vsi lahko delamo male stvari s srčnostjo in veliko ljubezni in tako pripomoremo, da smo vsi gradniki ene velike LJUBEZNI, ki vse premaga, vse upa, vse prenese in ki nikoli ne mine.

Hvala vsem za razumevanje, za vso podporo, za skrbnost, za srčnost. Vsem hvala! Posebej pa našim stanovalkam in stanovalcem, njihovim bližnjim in vsem mojim sodelavcem!

Skupaj smo, skupaj bomo zmogli in skupaj pišemo veliko zgodbo z naslovom "Lepo in spoštljivo jima je stregel na starost" (Tob 14,13).

HVALA!

Pa še nekaj utrinkov v slikah iz Doma sv. Lenart:

_________________________________________________________________________________________________________________

Kristus nima danes drugih rok kot naše, da bi nadaljeval svoje delo ljubezni.
Tudi nima drugih nog kot naše, da bi vodil ljudi po poti ljubezni, spoštovanja in solidarnosti.
Kristus tudi nima drugih ust kot naših, da bi govoril ljudem o Ljubezni.
Tudi nima druge pomoči kot našo, da bi ljudem pomagal v preizkušnjah življenja.
Mi smo danes vzgled njegove nesebične Ljubezni, ki jo ljudje gledajo.
Mi smo danes Njegovo sporočilo v besedi in dejanjih.

Naj naša usta govore besede spodbude in tolažbe.
Naj se naše roke ukvarjajo s pravimi rečmi.
Naj naše noge stopajo po pravih poteh.
Naj bodo naše misli pozitivne.

_________________________________________________________________________________________________________________

Čas v katerem živimo, ni naklonjen »druženju«, ni naklonjen, da bi si bili blizu drug drugemu. Ob izbruhu epidemije koronavirusa smo se naenkrat znašli pred velikim izzivom, pred na prvi hip visokim zidom, ki je v nas vseh zasejal strah. Mnogi imajo danes žal občutek, da so se nam zaprla vrata in da ni nobenega izhoda.

Tudi Jezusovim učencem, ki so Učitelja tri leta spremljali, so se na Veliki petek zaprla vrata. Niso videli izhoda. Niso mogli verjeti, kako je možno, da je njihov Učitelj, Božji Sin, umrl na križu. Niso in niso mogli verjeti. Še dan prej so z njim večerjali, se pogovarjali, družili in potem naenkrat…

Če so še dan prej bili pripravljeni Zanj dati življenje, se Zanj boriti, se z Njim podati v neznano pot, pa so ob Njegovem prijetju, ob »izbruhu« nevarnosti, drug za drugim padli. Ja, en ga je izdal za trideset srebrnikov, drugi zatajil, spet tretji ni verjel na besedo, vsi pa so se v strahu razkropili takrat, ko bi morali najbolj stopiti skupaj. Razbežali so se, ko bi morali biti močni v vsem, kar jih je učil. Poskrili so se, ko bi morali drug drugega podpirati in biti povezani kot ena družina.

Kljub temu, da so se učencem na veliki petek zaprla vrata, je Bog tretji dan odprl okno. Z odvaljenim kamnom izpred groba je v temo zasijala svetloba vstajenjskega jutra. Bog je odprl okno v svetlobo življenja, odprl je upanje. Podaril nam je vero v življenje. Podaril nam je možnost biti nosilec upanja in ljubezni v vseh okoliščinah.

Epidemija koronavirusa je zarezala tudi v našo skupnost, bodisi na državni, lokalni, domski, sosedski, kakor tudi družinski ravni. Hvala Bogu, da se nismo razkropili in nemočnih pustili za sabo. Hvala Bogu, da se nismo odrekli tistim, ki potrebujejo Ljubezen, ki se zrcali preko našega vestnega in poštenega dela ne glede na okoliščine. Hvala Bogu, da nismo na cedilu pustili svoje skupnosti. Hvala Bogu, da na naš poklic ne gledamo samo skozi dodatne »srebrnike«, temveč delamo to zaradi ljubezni do poklica in do vseh, katerim smo bili poslani biti tolažniki in spremljevalci v teh težkih časih. In hvala Bogu, da imamo drug drugega in talente s katerimi vršimo ter udejanjamo dela ljubezni.

Spoštovani bližnji naših stanovalk in stanovalcev, dragi prijatelji in sodelavci Doma sv. Lenart!

Želim Vam, da se vaše misli ne bi ustavljale ob pogledu na Križanega, da ne bi postajali ob zidu velikega petka. Vabim in spodbujam vas: ozrite se preko zidu, ki ga pred nas postavlja Veliki petek. Ozrite se proti velikonočnemu jutru, ko sta dobrota in življenje premagala zlo in smrt. Velika noč je praznik našega upanja, v moči katerega zmoremo pogumno nositi težo življenja. Tega upanja potrebujemo sedaj bolj kot kadarkoli prej in bolj kot vsakdanjega kruha. Poslani smo, da to upanje s svojimi mislimi, besedami in dejanji prenašamo ljudem, ki so morebiti »obstali« pred zidom velikega petka.

Skupaj smo bili poklicani, da oskrbujemo, negujemo in osrečujemo bližnje.

Iskreno sem hvaležen ne le, da delamo odgovorno in s srcem, temveč, da smo ostali v tej preizkušnji kot povezana družina, ki skrbi za dobrobit vsakega izmed nas.

Vsem se zahvaljujem za strpnost in razumevanje ter Vam in Vašim bližnjim želim blagoslovljene in milosti polne velikonočne praznike.

Zlatko Gričnik, direktor

_________________________________________________________________________________________________________________

V nadaljevanju pa nekaj utrinkov (v slikah in besedi) iz življenja v Domu sv. Lenarta v tem velikem tednu:

Posnetki:

Recital stanovalke ga. Antonije Šapuerl (pesem, ki ga je recitirala pred 80 leti kralju Petru II. Karađorđeviću)

Pozdravi naših stanovalk

Utrinek iz domskega dopoldneva v velikem tednu

Ob letošnjih velikonočnih praznikih, ki jih praznujemo ločeno od svojih bližnjih, se dejansko lahko počutimo kakor Jezusovi učenci, ki so bili ločeni od svojega Učitelja, Odrešenika. Toda, kljub dejstvu, da so ob preizkušnji zatajili in za kratek čas, v človeški nemoči, izdali oziroma zavrgli vse tisto v kar so verjeli, so nazadnje vseeno slavili zmago poguma nad strahom, zmago dobrote nad hudobijo. Potreben je bil čas in nenazadnje poglobitev vase, da so spoznali in doumeli, ne z očmi, temveč s srcem, da ni vse izgubljeno. Ko so spoznali, da nas Bog ne bo nikoli zapustil, ne glede kaj vse bomo storili, v kakšnih težkih preizkušnjah bomo, so premagali strah in nadaljevali pot ljubezni in solidarnosti.
Velika noč je praznik našega upanja, v moči katerega moremo pogumno nositi bremena življenja.
In v tem upanju vam vsem voščimo blagoslovljene Velikonočne praznike!

HVALA VAM!

Vaše stanovalke, stanovalci in zaposleni Doma sv. Lenart!

Voščilo v besedi in sliki!

Letošnja priprava na cvetno nedeljo v Domu sv. Lenarta je potekala v luči epidemije koronavirusa in v oddaljenosti od svojih bližnjih, svojcev in tudi slovesnega blagoslova zelenja, presmecev, butar... Toda stanovalci in zaposleni smo se vseskozi pripravljali na cvetno nedeljo. Teden, ki je za nami je minil tudi v znamenju obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki nam je vsem namenil spodbudne besede. Veliko hvaležnosti in zahvale je bilo slišati iz ust naših stanovalk in stanovalcev ter tudi zaposlenih, skratka od vseh, ki se v teh časih še posebej trudimo, da bi ostali obvarovani te nadloge, ki se imenuje koronavirus, da bi nas oddaljenost ne razdvajala, temveč da bi z vedrino in pozitivno naravnanostjo bili luč upanja, žarek veselja in "bližnji" drug drugemu.

Pot, ki jo hodimo sedaj, ko moramo biti ločeni drug od drugega, ko moramo hoditi na varni razdalji, zakriti z maskami je pot obvarovanja hudega, da ne bi bili izpostavljeni okužbi. To je pot v obljubljeno deželo, pot v zmago nad virusom, pot na kateri lahko in moramo utrditi naše medsebojne vezi, se znati "ustaviti", se povezati v dobrih mislih, molitvah in tako biti "povezani" v duhu in srčnem upanju, da smo eno Božje ljudstvo, ki si moramo pomagati ne glede na čas in situacijo v kateri se nahajamo.

Zelenje in okraski, ki smo jih uporabili za izdelavo presmecev, butar ali snopov oziroma s pripravo oljčnih vejic simbolizirajo pozdrav Jezusa ob vhodu v Jeruzalem. Zelenje predstavlja življenje in rodovitnost, oljka pa predstavlja mir in spravo. Tudi mi v domu želimo, da živimo, da živimo polno in da v našem življenju vlada mir in sprava. Kljub temu, da virus prinaša hudo trpljenje in oddvojenost od bližnjih, pa smo ob pripravah na cvetno nedeljo imeli v mislih le to, da bomo premagali in zmagali, da bomo obstali in da bomo po tem še bolj znali ceniti sadove narave, bližino bližnjega in skrbnost drug drugega. 

Ob vhodu v Jeruzalem so Jezusa pozdravili z vzklikom Hozana s čimer so izrazili vero v Jezusa kot Kralja in Odrešenika. Tudi mi smo danes vzklikali glasno pozdrav Hozana vsem, ki se trudijo in borijo proti epidemiji. Vzklik je namenjen tudi vsem našim stanovalkam in stanovalcem, ki so ločeni od bližnjih, vsem nam zaposlenim, ki si prizadevamo in trudimo, da bi z odgovornim ravnanjem obvarovali pred okužbo naše stanovalke in stanovalce, da bi jim v teh kriznih razmerah še naprej nudili vso potrebno oskrbo in nego ter čustveno in duhovno oporo. Nenazadnje smo ena družina - drug drugemu smo kralji in odrešeniki, kralji ne, da bi vladali, temveč da bi služili in odrešeniki ne, da bi se ponašali, temveč da bi doumeli, da smo drug drugemu poklicani vedno znova postajati odrešeniki v dejanjih, besedah in mislih.

Hvala vsem našim stanovalkam in stanovalcem za vso razumevanje, potrpljenje in upoštevanje navodil in priporočil. Hvala vsem svojcem naših stanovalk in stanovalcev za vso skrb in zahvale ter spodbude. Hvala vsem prijateljem in dobrotnikom našega doma za vsako vašo gesto solidarnosti in dobrih želja. In nenazadnje hvala vsem mojim sodelavkam in sodelavcem za vso skrb, odgovornost in strokovnost v teh kriznih časih. 

In HVALA vsem, katerim je na prvem mestu blagor in skrb za bližnjega, ki se zrcali v odgovornem ravnanju do sebe, do poklica, ki ga opravljamo, do družine, do skupnosti, do države.

Skupaj smo in skupaj bomo zmogli. Hvala vsem in vsakomur posebej. In želim lepo cvetno nedeljo ter lep začetek velikonočnega tedna, ki je pred nami!

Zlatko Gričnik, direktor

===========================================================================================

Dogajanje v Domu sv. Lenart v preteklem tednu v slikah:

Kljub vsemu pa prejemamo veliko spodbude tudi od "zunaj" od svojcev in prijateljev naših stanovalk in stanovalcev. Nekaj svojcev naših stanovalk nam je že pomagalo z donacijo zaščitnih mask. Telekom Slovenije nam je s prenosnimi telefoni, ki smo jih dobili v uporabo, omogočil, da smo povezavo v "živo" s svojci naših stanovalk in stanovalcev dodatno "okrepili". 

Kljub temu, da življenje in delo v domu poteka prilagojeno pravilom, ki veljajo ob pojavu epidemije, pa stanovalci in zaposleni nismo izgubili upanje ali pa vero v boljše čase, ko bomo lahko ponovno drug ob drugem posedeli, se pogovarjali od blizu, se objeli, šli na sprehod s svojimi bližnjimi, dobili obiske...

Ta epidemije pokaže tudi pravo sliko sočloveka. Kljub temu, da smo si morali nadeti maske za zaščito svojega zdravja in zdravja drugega, pa so nekateri v teh težkih časih odstranili "maske" svojega odnosa do skupnosti, do dela, do bližnjega, do države... Sedaj ni čas za egoizem in gledanje le nase, temveč je čas, da skupaj premagujemo izziv, ki se imenuje koronavirus in vse kar le ta prinaša za seboj.

Mi v Domu sv. Lenart verjamemo, da nam bo uspelo. Le skupaj bomo premagali to težavo in trdno verjamemo, da nas ta preizkušnja ne bo oddaljila drug od drugega, temveč nas bo še bolj povezala, kljub temu, da moramo v tem času biti "oddaljeni" drug od drugega.