Novice

Novice spletišča

Prireditev v počastitev mednarodnega dneva starejših v Domu sv. Lenarta

Tistim, ki vedno zrejo v tla, se lahko zgodi, da spregledajo mavrico. Vsako jutro, ko se zbudimo, prejmemo čudovito darilo – še en dan življenja – zato ga kar najbolje izkoristimo. Nihče tega ne more storiti namesto nas.

Obisk prireditev, ki jih organiziramo v Domu sv. Lenarta so lepa priložnost, da za nekaj trenutkov pobegnemo stran od težkih misli. 1. oktobra, ko obeležujemo mednarodni dan starejših, smo se prepustili glasbenemu nastopu, ki smo ga praznik pripravili ob sodelovanju pevk ljudskih pesmi Žitni glas iz Benedikta, ki so svoj nastop popestrile tudi s prikazom predenja na kolovrat.

Sprehod za spomin

V okviru projekta Demenci prijazna točka (DPT) smo v Domu sv. Lenarta ob mednarodnem dnevu alzheimerjeve bolezni organizirali sprehod za spomin, da bi s tem opozorili na porast te bolezni, značilnosti in posledice s katerimi se srečujejo oboleli in njihovi svojci.

Po lenarških ulicah smo se skozi mestni park dr. Jožeta Pučnik odpravili na Občino Lenart, kjer nas je sprejel župan, mag. Janez Kramberger s sodelavci. V krajšem nagovoru je izrazil veselje in zadovoljstvo nad obiskom in obljubil, da nas bo v kratkem tudi sam obiskal.

Stanovalci pa so pohvalili novo prometno ureditev v mestu.

Zaradi večkratnega prečkanja cestišča smo za nekaj trenutkov ustavili promet v mestu. Veseli smo bili potrpežljivih voznikov, kar kaže na to, da je naše mesto prijazno do starih ljudi.

Alzheimer Caffe Doma sv. Lenart v knjižnici Lenart

Dom Sv. Lenarta je od leta 2018 Demenci prijazna točka (DPT), ki v lokalnem okolju pripomore k razumevanju in sprejetosti oseb z demenco in njihovih svojcev ter jim nudi ustrezno pomoč.

V okviru DPT smo sredo 18.9.2019 v knjižnici Lenart priredili Alzheimer Caffe. Naša gostja je bila prim. asist. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih.

Zbrane je najprej nagovoril direktor Zlatko Gričnik, ki je izpostavil misel, da je Dom vezni člen, ki ozavešča širšo skupnost, kot demenci prijazno okolje. Obenem pa spomnil, da sodelavci Doma nujno potrebujejo svojce, da bi lažje in bolje ustregli stanovalcem. S pesmijo je prireditev obogatil domski pevski zbor.

Pri svojem delu se v Domu sv. Lenarta pogosto srečujemo s svojci, ki so zbegani, prestrašeni, polni občutkov krivde, nepripravljeni na stanja, ki jih bolezen prinaša in polni vprašanj na katera včasih ne znamo odgovoriti. Predavateljica je spregovorila prav o njih, za njih. O zapostavljenih življenjih svojcev, ki v skrbi za svojega dragega, obolelega za demenco, prezrejo svoje potrebe in potrebe njihovih bližnjih.

Predavateljica je v začetku spregovorila o demenci v preteklosti, o tem kako so jo v antiki sprejemali kot nek manjko, v srednjem veku je bila demenca posledica greha, kasneje norost, senilnost.

Leta 1907 pa je nevrolog Alois Alzheimer prvi opisal postopno, večletno upadanje intelektualnih in spominskih sposobnosti pri svoji bolnici in tako najpogostejšo obliko demence imenujemo ravno po njem; Alzheimerjeva bolezen. Pri tej obliki bolezni nastanejo spremembe v možganskih celicah, ki začnejo odmirati. Težave se najpogosteje začnejo počasi in počasi napredujejo; od lažje pozabljivosti do težkih motenj mišljenja, presojanja in izvrševanja vsakodnevnih opravil, vse do popolne odvisnosti od pomoči.

Trenutno je v Sloveniji 40.000 obolelih za demenco, od tega jih kar 87% živi doma in še enkrat toliko je negovalcev, svojcev, ki so prezrti, skriti pacienti. Ti pozabijo na svoje želje in potrebe, postajajo depresivni, izgoreli, tesnobni, saj ne zmorejo več. Predavateljica izpostavlja, da svojec mora delati na sebi, ne sme si dovoliti da izgori, saj potem ne more več skrbeti za obolelega za demenco; kot je povedala: »Bolnik ne more skrbeti za bolnika.«

Vodja zdravstvene nege v Domu,Violeta Pečar, je predavateljici postavila nekaj vprašanj; opozorila je, da opaža, da v Dom prihajajo bolniki, ki so že starejši, ko je demenca že napredovana. Gostja, prim. asist. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., je povedala, da je razlog v tem, da je obisk psihiatra dandanes še vedno stigma, da je ljudi sram obiskati psihiatra. S tem razlogom se bolezen pozno diagnosticira in zdravljenje oz. upočasnitev, zaviranje bolezni ni tako uspešno. Poudari, da smo mi tisti, ki lahko prestopimo to stigmo. Sledilo je vprašanje, na kak način pristopiti k svojcem in jim predstaviti, da je dobro, da je oseba z demenco sprejeta v dom. Predavateljica pove, da si s tem svojci, negovalci, opomorejo od nenehne skrbi in si povrnejo svoje življenje, poskrbijo zase in za svoje zdravje. Sledila so vprašanja obiskovalcev, eno izmed njih je bilo kakšna je preventiva, če sploh? Predavateljica je izpostavila dve pomembni stvari: zdrav način življenja, kamor sodijo redna fizična aktivnost, zdrava prehrana,… in druženje. Rada pove, da: »Kar je dobro za srce, je dobro za dušo.«

Srečanje smo v prijetnem vzdušju zaključili ob kavi in pecivu, kar je tudi namen Alzheimer Caffeja.

Dobro je, da si pacienti z demenco in njihovi svojci medsebojno pomagajo, da se udeležujejo strokovnih predavanj, da se s tem boljše seznanijo z boleznijo. Najpomembneje je namreč, da pacientu zagotovimo varno, strpno in zaupanja vredno okolje, v katerem se ne bo počutil kot nemočna žrtev svoje bolezni, temveč kot enakovreden član družine in družbe.

Športne igre v Domu Danice Vogrinec

17. septembra 2019 se je ekipa 6 stanovalk in stanovalcev Doma Sv. Lenarta s spremljevalkama in g. direktorjem udeležila Športnih iger domov za starejše mariborske regije. Veseli in v pričakovanju lepih poznopoletnih doživetij smo se odpeljali proti taborski enoti Doma Danice Vogrinec, kjer so letos pripravili športne igre. Sodelovalo je šest domov: Dom Danice Vogrinec, Dom Tezno, Dom pod Gorco, Sončni dom, Dom Idila in Dom Sv.Lenarta. Vzdušje na igrah je bilo zelo veselo, glasno in sproščeno, za kar so poskrbeli gostitelji z  zanimivimi igrami ter stanovalec, udeleženec športnih iger iz doma Tezno, ki z veseljem na take dogodke vzame zraven svojo harmoniko. Tako so udeleženci še zapeli in nekateri tudi zaplesali. Namen takšnih druženj je povezovanje, spoznavanje, sprostitev in razvedrilo. Malo tekmovalnega duha je vedno prisotnega, zmagovalci pa smo vedno vsi, ki z dobro voljo, naklonjenostjo in trudom prispevamo k takšnim in podobnim prijetnim dogodkom.

Koncert fantov na vasi

V sredo, 28. avgusta 2019 smo imeli v Domu Sv. Lenarta pevski dogodek, ki so nam ga pripravili pevci ljudskih pesmi »Fantje z vasi« iz Rogaške Slatine. Pevci gojijo pristno staro slovensko ljudsko petje, zadali so si pa tudi lep in plemenit cilj, da bi v sledečih letih obiskali in predstavili to petje v vseh slovenskih domovih za starejše. Povedali so, da smo mi 17. dom, kjer so nastopali, skupaj pa bi jih radi obiskali 124. Veseli in zadovoljni obrazi stanovalcev ter prepevanje skupaj z nastopajočimi, pevcem pomeni največjo nagrado in zadovoljstvo za takšno sodelovanje.

Zaželeli smo jim obilo zdravja, dobre volje, veselja in časa za nadaljnje prepevanje in nastopanje ter varno in srečno pot po naši lepi Sloveniji ter da srečajo veliko dobrih ljudi in v njihova srca zapišejo lepe spomine.

Romanje na Ptujsko Goro

Tretje leto zapored, smo se tudi letos, zaposleni, stanovalci in pevci pevskega zbora Doma Sv. Lenarta, pred Velikim šmarnom, odpravili na romanje na Ptujsko Goro.

V oblačnem jutranjem vzdušju smo se z avtobusom odpeljali z molitvijo in petjem proti romarski prestolnici naše Mariborske nadškofije.

Ta dan, v nedeljo, 11. avgusta je prav tam potekalo že 8. nadškofijsko romanje bolnikov, invalidov in starejših, ki ga je  vodil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Z velikim navdušenjem smo pri sveti maši, ob začetku katere je čez znana barvna okna posvetilo sonce, prisluhnili njegovi homiliji, s katero nas je nagovoril o bistvu ter moči upanja v vseh preizkušnjah našega življenja.

Poudaril je, da kljub tegobam, ki nas nemalokrat ovirajo, ne smemo izgubljati volje in upanja ter naj zmoremo sami  v vase vliti nove moči za nadaljnje poti življenja.

S svojimi besedami je prav tako povabil vse preizkušane k zakramentu bolniškega maziljenja, ter k skupnemu petju litanij Matere Božje, ki so v mogočni gotski baziliki, veličastno zvenele od vseh glasov, ki so polno zasedli ptujskogorsko baziliko.

Po zaključku slovesnosti smo se okrepčali na trgu pred baziliko, se srečali s škofom Jurijem ter popili kavico v sosednjem gostišču.

Hvaležni za čudovito dopoldne, smo se odpeljali proti domu, kjer smo se ob veselem prepevanju ljudskih pesmi strinjali, da zagotovo obstaja upanje, da bomo romali tudi prihodnje poletje.

Ko mačke ni doma ...

Hudomušnost starih ljudi ne pozna meja in še prav nalezljiva je. Zaposleni v Domu sv. Lenarta imajo radi sproščene trenutke s stanovalci, ko se ne srečajo skozi storitev, pač pa skozi pristen človeški odnos, ki gradi naše sobivanje.

Pri uricah branja časopisa je pogovor nanesel tudi na dopuste, pa ne samo na njihove bogate spomine na preživljanje dopusta z družino, pač pa tudi na dopuste njihovih domačih in zaposlenih, ki te dni odhajajo in se vračajo z novimi spomini.

Pa je ob tem rekla stanovalka: »Kdaj pa direktor gre na dopust? Saj veste, ko mačke ni doma miši plešejo. Mi bi tudi lahko malo »čagali«, ko ga ne bo. Pa še delavnica bo zaprta.«

»Dogovorjeno. Pa da ne bi ki komu kaj pravo«, smo rekli.

In so šli na zaslužen dopust direktor, glavna sestra, delovna terapevtka in še mnogi drugi…

Tisti, ki smo ostali, pa smo si naredili dopust kar pri nas doma. Urice branja časopisa, ki tedensko potekajo na obeh nadstropjih, smo nekoliko podaljšali in se osvežili z domačo limonado, poklepetali ob dobri kavi in se odžejali ob hladnem pivu. Ja, prav ste prebrali. Ta pravem, ne brezalkoholnem. Druženje smo obogatili še z vrtenjem glasbenih želja za vse glasbene okuse. Tudi zaplesali smo. Dvakrat sta nam v duetu zaigrala sodelavec Robi na električni kitari, ki jo je sam izdelal in stanovalka gospa Gizela na harmoniki. Med premorom je Robi predstavil potek izdelave svoje kitare.

Dvakrat smo se družili ob kegljanju in ga enkrat zaključili z vrečko presenečenja, drugič pa se ob glasbenih željah med prvo in drugo serijo odžejali z oranžado in malo »pogrickali«. Obiskale so nas tudi pevke ljudskih pesmi in opazile, da smo prav dobro razpoloženi. K dobremu počutju je gotovo prispevala tudi redna jutranja telovadba.

Dobra volja, sproščen pogovor, prijetna glasba, šale, čas, ki ga namenimo drug drugemu, pa kakšni priboljški so recept za dober dopust. Pa četudi je ta kar doma.

Tako je naš » igriv dopust« kar prehitro minil. Se že veselimo naslednjega.

Pevski zobr doma Sv. Lenarta v Prekmurju

Mešani pevski zbor Doma Sv. Lenarta povezuje domske stanovalce, njihove svojce, zaposlene delavce in druge ljubitelje petja v složno pevsko poustvarjanje sakralnih in narodnih, ljudskih pesmi. Letošnje leto, smo se na sončno in lepo soboto, 20. julija, podali na že dolgo prej pričakovan izlet. Tokrat v sosednje Prekmurje.

Zjutraj nas je pričakal avtobus, ki smo ga vsi veseli in dobro razpoloženi napolnili prav do konca; prav vseh 25 pevcev pevskega zbora, z našimi sorodniki in prijatelji, ki smo se z navdušenjem odzvali povabilu direktorja našega doma, Zlatka Gričnika in zborovodja Žana Jerenka.

Pot nas je vodila čez Benedikt, Gornjo Radgono, Radence, Mursko Soboto in Rakičan, katerih zanimivosti nam je predstavil g. Ciril Arih ter z nami delil vabljiv se opis, o deželi panonske nižine, štorkelj ter dobrosrčnih prebivalcev, ki z njihovo dobrosrčnostjo in bogato kulturo vabijo v njihove kraje.

Namen letošnjega izleta je bil popestriti sobotno dopoldne v Domu starejših občanov v Veliki Polani, kjer se nam je ob tamkajšnjem direktorju, go. Andreju Šteslu, pridružil tudi naš gospod direktor.

S pevskim programom smo se povezali s tamkajšnjimi stanovalci, ki smo jim predstavili naš pevski repertoar, talent pa sta z nami delili tudi naši stanovalki, harmonikarici, ge. Gizela Lenard in Jožica Cebek. Sledila je pogostitev z domačo specialiteto »bujto repo« in pečenico, ki nam je pošteno teknila.

V popoldanskem delu smo se odpeljali proti samostanu klaris, v Turnišče, ki šteje osem članic. Fascinirala nas je predstavitev o najstrožjem redu redovnic in brez stičnost z zunanjim svetom. S sestrami klarisami smo zmolili in zapeli ter se po zahvali po lepem sprejemu, odpravili proti romarskemu središču murskosoboške škofije, bližnji župnijski cerkvi, ki pa ji nekateri pravijo tudi »slovenski Lurd«. Veliko in mogočno cerkev, ki je zgrajena iz starega in novega dela, nam je predstavil in razkazal tamkajšnji minorit, ki nam je izpostavil tudi nekatere zgodovinske dogodke razvidne iz veličastnih fresk, ki krasijo cerkev.

Pot nas je vodila še v Bogojino, kjer smo si ogledali znamenito Plečnikovo cerkev, Gospodovega vnebohoda. V kraju in rojstni cerkvi našega stanovalca in velikega podpornika zbora, škofa msgr. dr. Jožefa Smeja, smo hvaležno zapeli pete litanije Matere Božje.

Vsa zahvala za tovrstno druženje gre našemu direktorju in zborovodju, ki pa ni samo to, saj poskrbi in uredi tudi vse kar se tiče organizacije izleta in dviga medkulturnega ter medgeneracijskega udejstvovanja prav vsakogar v pevskem zboru. Navsezadnje se zahvaljujemo tudi vozniku, g. Marjanu Jelenu, ki nas je na izlet odpeljal tudi že lansko leto. Veseli smo, da z nami zapoje ter iz nas izvabi nasmeh na obraz.

Po kar dolgem in prijetno utrujenem dnevu, smo se s petjem, šalami in lepimi spomini na avtobusu, peljali proti domu in pevskim počitnicam naproti, s sklepno mislijo, da zares; »kdor poje, slabo ne misli«.

Potopisno predavanje

Vroč poletni torek, 23. julija; smo v Domu sv. Lenarta prisluhnili potopisnemu predavanju o Madagaskarju, otoku lemurjev in baobabov in čudovitih naravnih parkov. Predavanje je pripravil dr. Ivo Mulec, ki je poudaril, da so življenjski ritmi na otoku afriški, upočasnjeni in več kot primerni za opazovanje prekrasne narave, ki preseneča na vsakem koraku. Življenjsko filozofijo Malgašev označujeta besedi »mora mora« ali hiti počasi.

Med temi srečnimi ljudmi je svoje mesto našel tudi naš misijonar, Peter Opeka, ki je v glavnem mestu zgradil Akamasoa.

Poletni užitki v Domu sv. Lenarta

Stanovalci doma sv. Lenarta se radi poveselijo in družijo ob preprostih dejavnostih in aktivnostih. Tako je tudi v teh vročih poletnih dneh, ko življenje povsod utripa v bolj sproščenem vzdušju. Stanovalci redno spremljajo aktualne novice na urici branja časopisa, počivajo in se družijo v senci, tudi na gibanje s fizioterapevtko ne pozabijo.

Te dni so se sladkali tudi ob ledeni kavi, ki so jo skupaj z zaposlenimi pripravili v obeh nadstropjih. Z delovno terapevtko pa so, kot vsako leto, kuhali okusne marelične cmoke.

Otvoritev likovne razstave članov likovne sekcije pri DU Malečnik

Na kulturnem dogodku v četretek 27.6.2019 so se predstavili likovni ustvarjalci, povezani v likovni sekciji pri DU Malečnik. Glasbeni program so pripravile članice ŽPZ pri DU Malečnik, ki jih vodi zborovodkinja ga Franja Senčič. Pevke so že vrsto let gostje v našem domu, in nam skoraj  vsako leto pripravijo nastop ob različnih priložnostih. Likovniki in pevke so nam predstavili kulturni utrip in udejstvovanje v svojem kraju, Malečniku.

Predsednik likovne sekcije g. Vid Kelbič pa nam je predstavil ljubiteljsko likovno dejavnost društva v njihovem kraju. Brez umetnosti, četudi ljubiteljske si življenje težko predstavljamo in s ponosom in veseljem moramo čuvati talente in spretnosti, ki so nam dane in jih kdaj tudi podeliti z drugimi.

Likovna dela bodo naš razstavni prostor, avlo Doma Sv Lenarta bogatile čez poletje, do jeseni. Morda nas motivi iz narave v teh vročih dneh malo osvežijo in nas odpeljejo v nek drug čas, prostor, kjer ni skrbi in nam pričarajo prijetno, veselo in zadovoljno razpoloženje.

Tradicionalni piknik v Domu sv. Lenarta

Na pragu poletja v spomin na položitev temeljnega kamna za Dom sv. Lenarta pripravimo piknik na katerem se zberemo stanovalci, njihovi svojci in prijatelji ter zaposleni. Piknik smo tudi letos popestrili s kulturnim programom na katerem je nastopil domski pevski zbor, godba MOL Lenart in plesalci iz KD Delavec iz Lenarta. V avli se je s svojo ponudbo in programom prestavil Center za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma v Lenartu.

Zbrane je pozdravil in nagovoril direktor Zlatko Gričnik, ki je poudaril, da je tudi takšno druženje ena izmed priložnosti za ohranjanje in poglabljanje medsebojnih odnosov. Je vložek h graditvi domačnosti in sprejetosti, kljub različnostim, ki jih vsakdo ima. Za dosega tega ni potrebno veliko, potrebne so malenkosti, kot so nasmeh, prijazen pogled, prisrčen in iskren pozdrav, prijazna prošnja ali zahvala, vse to so drobci, ki gradijo veličino dneva in tako omogočajo, da postaja sleherni dan najlepši, kljub hudi "nevihti", ki se lahko občasno razbesni nad "glavami", ki skupaj bivajo, delajo in se družijo.

Stanovalci so ob pomoči in v organizaciji delovne terapevtke pripravili tombolo, kjer je prav vsaka srečka zadela. Večino dobitkov so stanovalci v okviru aktivnosti delovne terapije izdelali sami.

Druženje smo nadaljevali s plesom ob igranju  dua Capuccino. Domači, prijatelji, prijetna glasba, sproščeno druženje in dobra pogostitev so pričarali lepo poletno vzdušje in ustvarili lepe spomine.