Izlet v Jarenino

Na letošnji spomladanski izlet so se stanovalci Doma sv. Agate in Doma sv. Lenarta s spremljevalci odpravili v ne tako zelo oddaljeno Jarenino, ki se ponaša z mogočno župnijsko cerkvijo, posvečeno Mariji Vnebovzeti, ter s pred kratkim odprtim muzejem z razstavo o muzikantu Alfiju Nipiču. Jarenina je bila sredi 80. let prejšnjega stoletja tudi prizorišče snemanja kultnega slovenskega filma Moj ata, socialistični kulak.

Občina Pesnica je zgradbo stare šole v Jarenini obnovila za potrebe kulturne, prireditvene, muzejske, razstavne in turistične dejavnosti kraja Jarenina ter celotne občine Pesnica. V zgradbi je osrednji prostor namenjen muzeju »Alfi Nipič«. Postavitev stalne razstave z naslovom Ostal bom muzikant obsega predstavitev življenja pevca narodnozabavne in zabavne glasbe ter častnega občana Občine Pesnica, Alfija Nipiča. Razstavljeni so raznoliki eksponati iz osebne zbirke muzikanta – slikovno gradivo, plakati, avdio- in videogradivo, tekstovno gradivo ter drugi predmeti, kot so zlate plošče, odlikovanja, priznanja, plakete, nagrade, oblačila in narodna noša.

Romarsko praznično sveto mašo na praznik Gospodovega vnebohoda je daroval domači župnik g. Marko Veršič, ki nam je predstavil kratko zgodovino cerkve. Cerkev je umetnostno-zgodovinski biser Jarenine, v katerem se značilno prepletajo dosežki gotike, baroka in delno tudi renesanse. Prvič je bila cerkev v Jarenini omenjena v potrdilni listini, ki jo je izstavil salzburški nadškof Konrad 10. oktobra 1139. V njej izroča posest ali pristavo v Jarenini s cerkvijo benediktinskemu samostanu v Admontu. Cerkvena ladja je bila v današnji podobi zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, potem ko so leta 1532 tedanjo cerkev požgali Turki. Kronika omenja ustno izročilo, da sta v tem kraju že maševala sveta brata Ciril in Metod med svojo potjo v Rim. Župnijski praznik in romarski shod je 15. avgusta.

Ob koncu svete maše smo zapeli še litanije Matere Božje, v zbranosti poromali okoli Marijinega oltarja in v dar prejeli svečko.

Sledilo je še kosilo v Gostišču Pri cesarski lipi, ki je poimenovano po lipi, edini preostali od nekoč 50 posajenih v čast cesarju ob njegovem 50. rojstnem dnevu.

Vožnja po valoviti, pomladno prebujeni slovensko-goriški pokrajini v lepem sončnem vremenu je bila dovoljšen razlog za dobro počutje, dobra družba in okusna pogostitev pa sta dodali piko na i. Sklenemo lahko, da smo doživeli zanimiv izlet, ki nam bo ostal v lepem spominu.