Letno srečanje članov združenja čudodelne svetinje ali otrok Brezmadežne v Domu sv. Lenart

Letno srečanje članov združenja čudodelne svetinje ali otrok Brezmadežne je bilo letos prvič pri nas.

V drugi polovici avgusta sem s člani Združenja poromala v Francijo, kjer smo obiskali številne kraje, od Arsa  do Pariza. Vrhunec romanja je bil obisk kapele prikazanja Device Marije s čudodelno svetinjo sv. Katarini Laboure v Parizu. Tam sem se ob njenem grobu čutila tako močno nagovorjena, da moram graditi in širiti ta odnos z Marijo Brezmadežno tudi doma. V začetku oktobra se je v Domu Združenju pridružilo že 25 članov, ki vsakodnevno molimo kratko molitev: O, Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo in enkrat tedensko se dobivamo v kapeli – ali vsak sam zase – pri molitvi večne devetdnevnice. Zato smo bili dani na zemljevid Slovenije k 13 drugim župnijam, kjer se dogajajo letna srečanja.

Prišla sta narodni ravnatelj Združenja Otroci Brezmadežne za Slovenijo, lazarist gospod Rok Žlender, in njegova namestnica sestra Rozalija Lesjak, iz Družbe Hčera krščanske ljubezni (usmiljenka). V nedeljo, 3. decembra, je bila ob treh popoldan najavljena maša, ki jo je ob asistenci upokojenega nadškofa dr. Franc Krambergerja in stalnega diakona gospoda Darka daroval gospod Žlender. Kapela je bila polna kot že dolgo ne. Bogu hvala. Pred mašo smo zmolili molitev večne devetdnevnice, v homiliji pa je ravnatelj še enkrat natančno razložil zgodovino, pomen in molitev k Brezmadežni in pomen čudodelne svetinje. Po slovesni maši, ta dan je bil tudi začetek adventa, zato je  upokojeni nadškof dr. Kramberger blagoslovil tudi vse adventne vence v Domu, smo s srčnostjo zapeli celo pesem Jaz sem otrok Marijin. Upam, da se je marsikoga dotaknilo.

Sledilo je druženje v dnevnem prostoru, v katerem je bila krasno pripravljena manjša pogostitev. Prisrčna hvala vsem, ki so jo pripravili. Čas pa je bil bolj namenjen druženju, priložnosti za vpis novih članov, prostovoljnim prispevkom za Združenje, veselju, da smo tudi tukaj Marijini otroci. Gosta sta bila prijetno presenečena nad pripravo in organizacijo dneva, pravita, da ni povsod tako lepo in sta se zahvalila za vse doživetje tega popoldneva. Tudi jaz se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k temu lepemu doživetju, posebej pa še diakonu gospodu Darku, ki med nepokretnimi širi molitev in ljubezen do Marije.

"Prihajajte pred oltar. Tu se bodo milosti razlivale na vse, ki bodo zanje prosili, …" je naročila Marija Katarini Laboure 1830. leta in zelo zelo velja tudi za današnji težki čas. Ona je vseskozi z nami, Mati je, in nam želi pomagati, če se le k njej zatekamo po pomoč. Če bi še kdo želel postati član te čudovite skupnosti, se lahko prijavi pri diakonu gospodu Darku ali pa pri meni.

Anica Horvat