Obletnica blagoslovitve Doma sv. Lenarta
V domski kapeli smo ob tej priložnosti darovali zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju upokojenega nadškofa gospoda msgr. dr. Franca Krambergerja, duhovnikov in diakonov vodil gospod Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor. Zahvalna sveta maša je bila priložnost, da se zahvalimo za zdravje, medsebojno pomoč, skrb in delo zaposlenih, za skupnost in prijateljstvo med stanovalci ter za podporo svojcev. Prosili smo tudi Božjega blagoslova za našo hišo, ki ni le stavba, temveč dom ter za vse, ki v njem živijo in delajo. Sveto mašo so z branjem in petjem lepo oblikovali stanovalci in zaposleni.
Gospod Branko Maček je v homiliji poudaril pomen dejstva, da obletnico pogosto obeležujemo v postnem času, ko poglabljamo osebno in skupno pot: pot molitve, dobrih del in odpovedi. Božja beseda nas v tem času opogumlja, da vztrajamo, da ne izgubljamo upanja in da z zaupanjem hodimo z Gospodom tudi skozi preizkušnje. Spomnil je na gostoljubnost očaka Abrahama in na Lazarja, ki ga lahko prepoznamo tudi v našem vsakdanu ter na preroka Jeremija, ki nas vabi, da bomo kakor drevo, zasajeno ob vodi. Življenje prinese tudi »puščavo« – nepričakovane preizkušnje, stiske, izgube in žalost – vendar Božja navzočnost ostaja blizu. Ko zaupamo v Gospoda, lahko v sebi nosimo in izžarevamo sadove Duha: ljubezen, mir, potrpežljivost in zvestobo dobremu.
Ob zaključku svete maše se je direktor Zlatko Gričnik zahvalil za darovano sveto mašo in spodbudne besede ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi dogodka. Poudaril je, da takšni dnevi povežejo skupnost in nas spomnijo, da dom ni le stavba, temveč življenje, ki ga vsak dan soustvarjamo. Ob tem je spomnil tudi na simboliko 'polnoletnosti': »Danes obeležujemo 18 let od blagoslovitve našega doma. Lahko bi rekli, da smo postali polnoletni. Polnoletnost pomeni večjo zrelost in odgovornost. In to velja tudi za skupnost. Po osemnajstih letih se ne vprašamo več samo, kaj imamo, temveč tudi, kako živimo drug z drugim. Dobrota, ki jo tukaj živimo, ne more biti odvisna samo od pohvale ali samo od plačila. Pohvala je lepa in potrebna. Plačilo je pravično in nujno. A če bi bilo to edino, bi se bistvo hitro izgubilo. Bistvo našega poslanstva je v krščanski drži do sočloveka. V ljubezni, ki se pokaže v vsakdanjih stvareh, v spoštovanju, potrpežljivosti in zvestobi. Da človeka ne vidimo kot opravilo, ampak kot osebo. In da tudi tisto dobro, ki ni vedno pohvaljeno na glas, ostaja pred Bogom dragoceno.«
Spominsko slovesnost smo zaključili v dnevnem centru, kjer smo ob pogostitvi in prijetnem druženju še dodatno okrepili našo domsko skupnost.
