Predstavitev sprejema relikvij sv. Lenarta

Naš Dom sv. Lenarta, ki stoji v mestu – središču istoimenske občine in župnije – nosi ime po zavetniku sv. Lenartu. Tako kot že stoletja prej župnija in kasneje občina, je tudi naš dom zaznamovan z njegovo priprošnjo. Na Slovenskem je sv. Lenartu posvečenih kar 61 cerkva (16 župnijskih, 45 podružničnih) ter ena kapela. Po njem je svoje ime dobilo naše mesto in naš dom.

V začetku septembra bodo iz kraja Saint Léonard de Noblat v Franciji relikvije sv. Lenarta za nekaj dni romale v Bad Sankt Leonhard im Lavanttal v Avstriji. Na poti se bodo med 7. in 8. septembrom predstavniki cerkvenih in lokalnih oblasti iz Noblaca ustavili tudi v našem mestu, župniji in domu.

V četrtek, 21. avgusta, nas je obiskal župnik gospod Marjan Pučko, ki nam je predstavil ta pomemben dogodek ter sodelovanje mest, občin in župnij, katerih zavetnik je sv. Lenart.

Sv. Lenart je zavetnik jetnikov, upodabljajo ga z razbito verigo v roki, saj je mnogim zapornikom izprosil prostost. Rodil se je v plemiški frankovski družini in bil vzgajan na dvoru kralja Klodvika. Ko je nadškof sv. Remigij leta 496 krstil kralja, je v veri poučil tudi Lenarta. Ta je z veliko gorečnostjo sprejel krščanstvo in kmalu postal duhovnik. Čeprav mu je kralj ponujal škofovski sedež, ga je Lenart odklonil.

Iz Reimsa je odšel v samostan Micy pri Orleansu, a ga je zapustil, saj je želel živeti kot puščavnik. Glas o njegovi svetosti je privabljal ljudi, ki so pri njem iskali pomoč. Kmetom je svetoval pri vsakodnevnih opravilih, mnogi pa so se naselili ob njegovi celici, kar je preraslo v samostansko naselje Noblac. Lenart je postal njegov opat. Posebno ljubezen je posvečal zapornikom – pri kralju je posredoval zanje, dosegel njihovo osvoboditev ter jim pomagal začeti novo, pošteno življenje. Umrl je leta 559 kot opat v Noblacu.