Prešernov dan 2026 v domu – kultura, ki povezuje
Kultura je umetnost, zapisana v knjigah, naslikana na platnih in ujeta v glasbi. Prav to smo želeli doživeti tudi pri nas – v domačem, toplem vzdušju, skupaj s stanovalkami, stanovalci, zaposlenimi in obiskovalci. Program so obogatili domski pevski zbor, harmonikar Anej Lorber, ljubiteljski pesnik Bogomir Feliks Horvat ter upokojena baletka in ljubiteljska likovna umetnica ga. Ruža Hirschenhauser.
Ob kulturnem prazniku se po Sloveniji odvijajo številne proslave in kulturni dogodki; osrednja državna prireditev poteka v Cankarjevem domu, kjer podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada – najvišja državna priznanja za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci za življenjski opus, nagrade Prešernovega sklada pa so namenjene vrhunskim dosežkom zadnjih treh let. Upravni odbor Prešernovega sklada je prejemnike za leto 2026 razglasil 3. decembra: Prešernovo nagrado sta prejela koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak.
Odprtje razstave: Ruža Hirschenhauser – od plesa k barvam
Poseben del naše proslave je bil namenjen predstavitvi in odprtju razstave likovnih del ge. Ruže Hirschenhauser. Rodila se je leta 1955 v Novem Sadu (kot Ruža Teglaši) in po diplomi na srednji baletni šoli leta 1973 prišla v Maribor, kjer je ustvarila družino in svojo bogato profesionalno pot. V SNG Maribor je s klasičnimi in sodobnimi vlogami hitro opozorila nase ter pridobila naziv solistke baleta. Ob plesni karieri je delovala tudi kot baletna pedagoginja, koreografinja ter ustvarjalka številnih programov in nastopov. Ustanovila je prvo skupino za sodobni ples v Mariboru z imenom »Mladje« in jo več let vodila.
Po letih odrskega ustvarjanja je našla nove izzive v likovni umetnosti. Oktobra 2025 je v hotelu Arena pod Pohorjem v Mariboru pripravila svojo prvo samostojno razstavo Ples v barvah, sodelovala pa je že na približno dvajsetih skupinskih razstavah. Je članica likovne skupine Quo Vadis Domine (mentor akademski slikar in profesor Zlatko Prah) ter likovne sekcije Gabriela Kolbiča, pogosto pa se udeležuje tudi slikarskih kolonij. Razstavo smo na proslavi slovesno razglasili za odprto in ji zaželeli, da njena dela tudi pri gledalcih prebudijo prijetne občutke in lepe misli.
Pesem, ki govori o življenju
Na prireditvi smo predstavili tudi ljubiteljskega pesnika Bogomirja Feliksa Horvata, rojenega leta 1938 na Spodnji Velki (župnija Marija Snežna). Šolal se je na Velki in v Apačah, nadaljeval na vinarsko-sadjarski šoli v Svečini ter deloval v kmetijski zadrugi Trate. Leta 1966 se je zaposlil v Palomi, kjer je bil vodja proizvodne linije in se tudi upokojil.
Literaturi, posebej liriki, je bil naklonjen že od mladosti. V svojih pesmih piše o naravi, ljubezni, doživetjih, lepih spominih in srečanjih. Prvo zbirko Pesmi najine mladosti je izdal leta 2020, na proslavi pa smo prisluhnili izbranim pesmim iz zbirke Barve jeseni, ki je izšla lani.
Glasba, ki ogreje prostor
Z nami je bil tudi harmonikar Anej Lorber, dijak zdravstvene šole v Mariboru, ki se harmonike uči pri mentorju Siniši Čehu v Trnovski vasi. Rad nastopa na družinskih praznovanjih in prireditvah v lokalni skupnosti – in verjamemo, da ga bomo v prihodnje kdaj srečali tudi v “sestrski uniformi”. Njegova glasba je proslavi dodala mladostno energijo in veselje.
Ob zaključku smo se spomnili, da smo Slovenci majhen narod, a z veliko duhovno širino. Kultura je naš jezik, naš spomin in naša identiteta. Ni samoumevna – živi le, če jo ustvarjamo, varujemo in prenašamo naprej.
Hvala vsem nastopajočim in obiskovalcem za lep kulturni dogodek. Vsem želimo prijetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika.
