Novice

Na 4. adventno nedeljo popoldan je bila v Domu sv. Lenart božična "polnočnica", pri kateri se je zbralo veliko stanovalcev. Slovesno mašo je daroval upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger, ki nas je povabil k razmišljanju, kako sprejemamo rojstvo Božjega Sina kot odrešenika, in tistega, ki nas vodi k Očetu. In kako lepo je, da imamo tudi mi Mater Marijo, ki je posrednica med nebom in zemljo. Med sv. mašo je po dolgem času spet pel domski zborček, sicer res v dosti manjši zasedbi kot pred korono, a vendar so s svojim petjem prijetno osvežili slovesnost. Vodi jih gospod Žan Jerenko, ki ima neverjetno potrpljenje z njimi in veliko željo, da bi jih bilo več. Ob koncu slovesnosti nas je nagovoril tudi sam direktor Doma, gospod Zlatko Gričnik, in nam želel predvsem veliko blagoslova, radosti in medsebojne pomoči, kar nam pomaga prenašati preizkušnje in lajša težke dneve.

Po maši smo ob izhodu vsi dobili božično zloženko s praznično duhovno vsebino, ki jo je pripravila stanovalka gospa Anica Horvat, kar se je tudi zgodilo prvič. Odslej bomo Oznanila dobivali vsak mesec. Po slovesni maši smo se zbrali v avli doma za blagoslov velikih jaslic in s tem blagoslov vseh jaslic ter božičnega obeležja v vseh nadstropjih in sobah. Skupaj z zborom smo zapeli še tisto lepo božično pesem Tam stoji pa hlevček.

Lep večer se je nadaljeval  v jedilnici, ob lepo okrašenih mizah, kjer je bila postrežena dobra božična večerja. 

Anica Horvat

Poleg rednih mesečnih aktivnosti so se tako odvili še:

- izdelovanje adventnih venčkov, voščilnic in krasitev skupnih prostorov in sobic stanovalcev v domu,
- obdarovanje in prihod sv. Miklavža,
- čajanke po nadstropjih,
- obiski lokalnih in okoliških ŽK, RK, DU,
- nastop mešane pevske skupine DU Sv. Trojica,
- peka piškotov na delovni terapiji,
- nastop CPZ Sveta Trojica,
- Božični koncert mešanega mladinskega zbora Biser,
- Božična polnočnica in blagoslov jaslic,
- novoletni ples z Dušanom in Tonjo

V začetku decembra smo izdelovali adventne venčke, ter okrasili dom, da je občutek praznikov in veselega adventnega pričakovanja začutiti med tem, ko se sprehodiš skozi skupne prostore v domu.

 Izdelovali smo voščilnice za Dom in stanovalce, da so stanovalci pisali svojim bližnjim, Dom pa svojim poslovnim partnerjem.

Voščilnice so stanovalci prejeli tudi od dijakov Tretje gimnazije, ki so nam jih osebno dostavili, nagovorili stanovalke in stanovalce in jim jih izročili.

Veliko voščilnic je letos spet prispelo preko projekta »Mala pozornost za veliko veselje«. (DEOS Notranje gorice).

Pred Božičem smo na delovni terapiji pekli piškote, da smo si pričarali nekaj domačnosti in se razvajali s prijetnimi vonjavami in okusi.

Na oddelkih smo pripravili čajanke, zaključna druženja in pogostitve. Stanovalce smo pogostili s kuhanim vinom, čajem, pecivom ter vročo čokolado. Predvajali smo praznično božično glasbo, in tudi zapeli ob ritmih in melodijah harmonike izpod spretnih prstov gospe Gizele Lenard.

Za božični večer je potekala polnočnica, kateri je sledila blagoslovitev jaslic v kapelici in avli doma. Potem pa slovesna večerja v lepo okrašeni jedilnici s prazničnimi pogrinjki.

Tudi na vseh glasbenih in pevskih nastopih so stanovalci zelo uživali in se jih razveselili, na koncu še zaplesali na novoletnem plesu.

 Pomembno je, da si vzamemo čas drug za drugega in da v tem decembrskem času stanovalcem olajšamo osamljenost in žalost ter pričaramo občutke bližine, razumevanja, naklonjenosti in si seveda zaželimo vse dobro za naslednje leto.

V drugi polovici avgusta sem s člani Združenja poromala v Francijo, kjer smo obiskali številne kraje, od Arsa  do Pariza. Vrhunec romanja je bil obisk kapele prikazanja Device Marije s čudodelno svetinjo sv. Katarini Laboure v Parizu. Tam sem se ob njenem grobu čutila tako močno nagovorjena, da moram graditi in širiti ta odnos z Marijo Brezmadežno tudi doma. V začetku oktobra se je v Domu Združenju pridružilo že 25 članov, ki vsakodnevno molimo kratko molitev: O, Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo in enkrat tedensko se dobivamo v kapeli – ali vsak sam zase – pri molitvi večne devetdnevnice. Zato smo bili dani na zemljevid Slovenije k 13 drugim župnijam, kjer se dogajajo letna srečanja.

Prišla sta narodni ravnatelj Združenja Otroci Brezmadežne za Slovenijo, lazarist gospod Rok Žlender, in njegova namestnica sestra Rozalija Lesjak, iz Družbe Hčera krščanske ljubezni (usmiljenka). V nedeljo, 3. decembra, je bila ob treh popoldan najavljena maša, ki jo je ob asistenci upokojenega nadškofa dr. Franc Krambergerja in stalnega diakona gospoda Darka daroval gospod Žlender. Kapela je bila polna kot že dolgo ne. Bogu hvala. Pred mašo smo zmolili molitev večne devetdnevnice, v homiliji pa je ravnatelj še enkrat natančno razložil zgodovino, pomen in molitev k Brezmadežni in pomen čudodelne svetinje. Po slovesni maši, ta dan je bil tudi začetek adventa, zato je  upokojeni nadškof dr. Kramberger blagoslovil tudi vse adventne vence v Domu, smo s srčnostjo zapeli celo pesem Jaz sem otrok Marijin. Upam, da se je marsikoga dotaknilo.

Sledilo je druženje v dnevnem prostoru, v katerem je bila krasno pripravljena manjša pogostitev. Prisrčna hvala vsem, ki so jo pripravili. Čas pa je bil bolj namenjen druženju, priložnosti za vpis novih članov, prostovoljnim prispevkom za Združenje, veselju, da smo tudi tukaj Marijini otroci. Gosta sta bila prijetno presenečena nad pripravo in organizacijo dneva, pravita, da ni povsod tako lepo in sta se zahvalila za vse doživetje tega popoldneva. Tudi jaz se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k temu lepemu doživetju, posebej pa še diakonu gospodu Darku, ki med nepokretnimi širi molitev in ljubezen do Marije.

"Prihajajte pred oltar. Tu se bodo milosti razlivale na vse, ki bodo zanje prosili, …" je naročila Marija Katarini Laboure 1830. leta in zelo zelo velja tudi za današnji težki čas. Ona je vseskozi z nami, Mati je, in nam želi pomagati, če se le k njej zatekamo po pomoč. Če bi še kdo želel postati član te čudovite skupnosti, se lahko prijavi pri diakonu gospodu Darku ali pa pri meni.

Anica Horvat

Razstavo je otvoril likovni vodja  KUD Gabrijel Kolbič gospod Andrej Velikonja.

Gospe Nadi Tomažič smo ob tej priložnosti čestitali in ji zaželeli še veliko navdiha za ustvarjanje in druženja v likovnih krogih ter se zahvalili, da nam je zaupala na ogled svoje slike. Z njimi se bomo na hodniku in  avli doma srečevali in spogledovali v naslednjih mesecih.  Marsikomu se bo ob njih zaustavil korak, načel kakšen pogovor, napletla zgodba in nam bodo dolgi zimski dnevi svetlejši, toplejši in prijetnejši.

Dogodek so z glasbo obogatile pevke ljudskih pesmi  DU Lenart. Pevke skupaj prepevajo že 21 let ter so stalne gostje na praznovanjih in dogodkih v lokalni skupnosti, tako v Lenartu, kot širše. Rade se odzovejo na povabila za nastop, kjerkoli jih povabijo. Pravijo, da še posebej rade zapojejo stanovalcem v domovih. Tako v Domu sv. Lenarta že 15 let vsak mesec prepevajo s stanovalkami in stanovalci na pevski urici. Glasba ima zdravilno moč, ljudi zbližuje, povezuje, pomirja, tolaži, z njo obujamo spomine, izpovedujemo čustva, spoznavamo zgodbe, običaje in vrednote.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je letošnjo obeležitev zaznamoval z vseslovensko akcijo pod sloganom »Pokloni čas, polepšaj dan«.

V ponedeljek in torek (2. in 3. oktobra) smo v domu Sv. Lenarta tako res poklonili čas drug drugemu in si polepšali dneva s peko palačink. Pripravili smo veselo, sproščeno,  okusno in mamljivo dišeče druženje.

4. oktobra dopoldan se je skupina stanovalcev s spremljevalkami odpravila na ogled razstave ročnih del, ki jo je organiziralo društvo upokojencev Lenart in na kateri smo tudi sami razstavljali svoje izdelke.

Istega dne popoldan pa smo se sprostili in uživali ob nastopu Ljudskih pevk DU Lenart, ki so nas popeljale v neke druge čase in kraje.

Ob tej priložnosti  je stanovalcem doma čestital tudi predsednik DU Lenart, ki se je udeležil dogodka. Zaželel nam je, da bi se v tem domu počutili prijetno, zadovoljno in varno ter da bi imeli vso pomoč in podporo pri prenašanju in soočanju s težavami, ki jih prinaša starost.

Veseli in v pričakovanju lepih jesenskih doživetij smo se odpeljali proti Jakobskemu dolu, kjer se nahaja Dom Idila. Sodelovalo je sedem domov: Dom Danice Vogrinec, Dom Tezno, Dom pod Gorco, SeneCura Maribor (prej Sončni dom), Dom Idila, SeneCura DSO Hoče Slivnica  in Dom Sv. Lenarta. Vzdušje na igrah je bilo zelo veselo, glasno in sproščeno, za kar so poskrbeli gostitelji z  zanimivimi igrami ter tekmovalci in navijači. Prijetno druženje na čudovit jesenski dan smo zaključili na pogostitvi, kosilu ob spremljavi glasbe. Tako so udeleženci še zapeli in tudi zaplesali. Namen takšnih druženj je povezovanje, spoznavanje, sprostitev in razvedrilo. Malo tekmovalnega duha je vedno prisotnega, zmagovalci pa smo vedno vsi, ki z dobro voljo, naklonjenostjo in trudom prispevamo k takšnim in podobnim prijetnim dogodkom.

Z gospo dr. Nado Dolenec smo na predvečer njenega 100 rojstnega, dne 20.9.2023, bili deležni lepega koncerta, ki ga je izvedel oktet Planika.

Že  na predvečer njenega 100 rojstnega dneva smo ji iz srca voščili in ji zaželeli še mnogo mnogo lepih trenutkov v naši sredi. 100 let je izjemna prelomnica, ki je dana redko kateremu in ta prelomnica priča o moči, modrosti ter bogatih življenjskih izkušanjih gospe Nade Dolenec.

Hvaležni smo, da smo lahko postali del njenega življenja. In tako smo naslednji dan, 21.9.2023, dočakali skupaj "stotico" in ji zaželeli, da bi bila njena "100" napolnjena z ljubeznijo, srečo in zdravjem.

Bog vas živi gospa dr. Nada Dolenec.

Vsak dan v domski kapeli mašuje upokojeni nadškof dr. Kramberger, za kar smo izredno hvaležni, ta dan jo je daroval novomašnik. Gospod Klemen Gartner se je rodil pri Sv. Križu nad Mariborom in tam bo imel v nedeljo, 9. julija, tudi novo mašo. Osnovno šolo je obiskoval v Kamnici, gimnazijo v Slomškovem zavodu. Teološko fakulteto je po dveh letih nadaljeval v Rimu. Prakso je opravljal kot duhovni asistent v Zavodu Antona Martina Slomška na Vrbanski v Mariboru. Na praznik apostolov Petra in Pavla je bil posvečen v duhovnika. Njegovo novomašno geslo je "Ti si Milina." Tako on naziva Gospoda. Zelo smo bili veseli, da smo ga lahko pozdravili tako hitro med nami. Res je "faca".

Slovesno mašo je brezhibno opravil. V zahvalo zanj smo zapeli še zahvalno pesem (Hvala večnemu Bogu). Posebej  je bil počaščen, je dejal, ker je poleg gospoda Štuheca ob njem somaševal sam nadškof. Slovesnost se je zaključila z novomašnim blagoslovom in njegovo zahvalo za molitve, ki gredo v nebo iz toliko bolniških postelj in vsakodnevnih molivcev v kapeli. 

Hvala gospodu nadškofu dr. Franc Krambergerju, da ju je povabil.

Anica Horvat

Gospod je zaposlen kot profesor na Srednji šoli za oblikovanje v Mariboru, Srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Mariboru in Centru srednjih šol v Slovenj Gradcu, kjer poučuje umetnost in estetiko. Deluje kot mentor slikarskih delavnic za odrasle, organizator likovnih kolonij, nekaj let je bil kustos mestne galerije Riemer v Slovenskih Konjicah. Od leta 1997 je član ZDSLU in DLUM. S svojim slikarstvom se je uveljavil doma in v tujini. Živi in ustvarja v Mariboru.

 Je tudi mentor likovni skupini Quo vadis Domine, ki smo jo imeli priložnost spoznati na predhodni likovni razstavi, ki se je pri nas odvijala v aprilu letos in smo jo gostili 2 meseca.

 Kulturni program je obogatil učenec harmonike in klavirja David Lorenčič iz Voličine.

Zahvali in čestitkam umetniku za zaupanje svoje umetnosti na ogled v avli doma  je sledil ogled širokega in bogatega izbora likovnih del in druženje.

Stanovalkam, stanovalcem, delavcem in obiskovalcem doma bodo slike v poletnih mesecih spremljevalke na vsakodnevnih poteh. Želimo jim veliko lepih vtisov in razmišljanj, ko se bodo ustavljali pri razstavljenih delih.

V našem domu smo 25. maj letos obeležili z nastopom glasbene zasedbe  Dvorjanski muzikanti. Zasedba 10 glasbenikov s pridihom tamburaškega ansambla so nas s petjem in igranjem prav zares pomladili. Njihov vodja, gospod Božo Čobec in povezovalka prireditve gospa Darinka Čobec sta poskrbela, da je bilo vzdušje odlično, stanovalci in obiskovalci pa navdušeni, da se kar nismo mogli posloviti.

Hvaležni smo takim skupinam in tudi posameznikom, da svoje znanje, posebnosti in talente gojijo, širijo in podelijo v skupnost, pridejo k nam v dom, ter razveseljujejo stanovalke in stanovalce ter druge navzoče.

Naš cilj je bila Ptujska gora, a se je zjutraj situacija zapletla, saj nam prevozno podjetje ni omogočilo ugodnejšega dostopa do cerkve, pa še deževalo je. V kratkem času smo uspeli najti nadomestno svetišče v katerem bi imeli romarsko sveto mašo ter do katerega je možen dostop z avtobusom in nima stopnic. Dobrodošlico so nam izrekli patri minoriti v kloštru na Ptuju.

Iz deževnega Lenarta in Zamarkove smo se skozi prelepe Slovenske gorice proti Ptuju odpeljali skozi Dornavo, kjer smo si med vožnjo ogledali slikoviti baročni dvorec, nato pa so se naši pogledi uprli proti najstarejšemu slovenskemu mestu nad katerim ponosno bdi daleč naokoli opazen grad. Sveto mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je ob somaševanju predsednika Nadškofijske karitas Maribor, gospoda Branka Mačka, daroval gospod Simon Lampreht. Ljudsko petje je vodil pater Janko, ki na je pred odhodom predstavil zanimivo zgodovino samostana in cerkve. Ogledali smo si tudi samostanski atrij, kjer se velikokrat odvijajo različne kulturne prireditve. Začetki samostana, ki je najstarejši samostan Frančiškovih manjših bratov na slovenskih tleh, segajo v 13. stoletje. 4. januarja 1945 je cerkev doživela bombardiranje in v trenutku je postala kup ruševin, na metu cerkve je bila sezidana pošta. Takoj po vojni, ko so se izgnani bratje minoriti vrnili in živeli v nepoškodovanem delu samostana. Leta 2001 so pošto porušili in začela se je gradnja cerkve, ki je bila blagoslovljena 2004. Ves čas pa je bil samostan gradnik družbenega in kulturnega življenja na Ptuju. Po tem, ko smo občutili živahen utrip Ptuja, smo pot nadaljevali po Dravskem polju mimo Ptujske gore, tako da smo jo vendarle vsaj videli,  skozi Majšperk v gostišče Zelena dolina v Stopercah, kjer so nam postregli obilno in okusno kosilo. V mirnem in sproščujočem naravnem okolju smo se zabavali ob ogledu več vrst papig in rib v manjšem ribniku.

Ob sproščenem klepetu in opazovanju lepe pokrajine smo zelo uživali. Opazili smo obdelane »brege«, krave in ovce na paši, kužke na domačijah, cvetoče drevje in grmičevje, lepo urejene vrtove, žitna polja in zasajene njive, lepe hiše...

Ko smo odhajali iz gostišča je posijalo sonce, ki nas je spremljalo vso pot nazaj do doma. Morda malce utrujeni, a polnih lepih vtisov in brez poškodb smo zaključili naš letošnji izlet. Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli. Hvaležni za tak razplet dneva smo se poslovili in se porazgubili v svoje sobe in o dogodivščinah pripovedovali tistim, ki so ostali doma.

V našem domu smo veseli in počaščeni, če dobimo priložnost in spoznamo ter stanovalcem, delavcem in obiskovalcem doma predstavimo likovno umetnost, kateri prostor odstopijo stene avle in hodnikov našega doma in nas razstavljena dela spremljajo skozi dneve nekega obdobja.

Tokrat so se nam predstavili likovniki: Zlatko Prah, Lana Šimenc,  Milena Pečar, Marjan Novak, Jasmina Padar, Suzana Zorko, Janez Kreševič, Bojana Senekovič Šauperl, Lidija Skaza, Irena Lenič, Dijana Krčmar, Ruža Hirschenhauser, Andrej Gobar in Naja Gracer.

Kulturni program sta obogatila še dva nastopajoča, gospa Anica Horvat, stanovalka Doma Sv. Lenarta, ki je prebrala svoje pesmi (izdala je 4 pesniške zbirke) in Anže Lavrenčič, učenec 3. razreda glasbene šole, ki je zaigral na harmoniko.

Ko je mentor gospod Zlatko Prah razmišljal o imenu skupine, v kateri nastajajo izjemno zanimiva dela, ga je vodila misel, da je ena človekovih glavnih nalog spoznavanje samega sebe (v prevodu pomeni ime skupine: Kam odhajaš, gospod).

Z risbami in slikami, ki nastajajo ob ponedeljkovih učnih srečanjih že nekaj let, se spoznavajo, prepoznavajo in odkrivajo vedno nove in čudovite globine duše. 
Slikanje in risanje ima tudi terapevtski učinek. Resno delo na sebi se izraža tudi skozi vedno bolj prečiščen likovni odtis človekove duše. V motivih in pri vsebini so zelo raznoliki, spoznavajo različne teme, jih obravnavajo individualno, kar pomeni, da vsak dela po motivu, ki ga najbolj pritegne izmed predlaganih vsebin. Pri določenih nalogah izberejo skupno temo in pri tem opazujejo raznolikost posameznikovega izraza.

Zahvalili smo se umetnikom in mentorju, da so nam zaupali na ogled svoja dela in delček svojega sveta. Zlatku Prahu, mentorju smo čestitali in mu zaželeli še veliko navdiha za ustvarjanje, poučevanje in vodenje navdušenih učencev, njim pa veliko uspeha in napredka ter še veliko zanimivih razstav.

Stanovalkam, stanovalcem, delavcem in obiskovalcem doma bodo slike v naslednjih dveh mesecih spremljevalke na vsakodnevnih poteh. Želimo jim veliko lepih vtisov in razmišljanj, ko se bodo ustavljali pri razstavljenih delih.