Novice

Praznično adventno vzdušje so v četrtek, 6. decembra, v Dom sv. Lenarta prinesli pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora iz župnije Sv. Trojica. Spremljal ji je župan g. David Klobasa.

Najprej so se predstavili s cerkvenimi božičnimi pesmimi, v drugem delu pa še z znanimi narodno-zabavnimi vižami.

Zakorakali smo v mesec december, za marsikoga najbolj čaroben mesec v letu in začet. Mesta so že praznično okrašena in tudi v našem Domu smo se pričeli pripravljat na prihajajoče božično-novoletne praznike. V preteklem tednu so tako stanovalci skupaj z delovno terapevtko izdelovali adventne venčke, ki sedaj krasijo naše skupne prostore. V soboto 1.12.2018 pa so adventne venčke skupaj z zaposlenimi in s svojimi najdražjimi izdelovali še stanovalci, ki prebivajo na varovanem oddelku.

V počastitev 100-letnice bojev za severno mejo in osvoboditve mesta Maribor in prihajajočega državnega praznika Dneva Rudolfa Maistra smo v Domu sv. Lenarta v torek 6.11.2018 ob 10.30.

pripravili predavanje uglednega mariborskega zgodovinarja in predsednika domovinskega društva Rudolfa Maistra, predvsem pa velikega poznavalca življenja in dela tega znamenitega Slovenca, g. Aleša Ariha. Aleš Arih je na tenkočuten in doživet način predstavil življenje prvega slovenskega generala, ki je bil tudi pesnik in ljubitelj slovenske kulturne dediščine. Dotaknil se je tudi njegovih obiskov v Zavrhu, kjer Občina Lenart prenavlja Štupičevo vilo ureja stalno razstavo. O pojavu tej zamisli, kronologiji dogodkov in načrtih je spregovoril župan, mag. Janez Kramberger.

Z bogatim naborom slovenske ljudske pesmi je nastopila tudi vokalna skupina Kresnice.

16. oktober je mednarodni dan hrane.  V Domu Sv. Lenarta ga vsako leto obeležimo tako, da pripravimo kulinarično stojnico na kateri ponudimo nekaj za pokušino, prigrizke, ki jih sami pripravimo in so bolj ali manj zdravi in okusni.

Na delovni terapiji smo  tako 23. oktobra s stanovalkami pripravili različne namaze: skutinega z bučnimi semeni, tuninega, liptovskega, zeliščnega ter zaseko s čebulo in salamo. Poleg namazov na različnih vrstah kruha smo pripravljali in postregli še napitke, sadne sokove in limonado.  Na pokušino  je prišlo okrog 50 stanovalcev.  Za vsak okus je bilo nekaj. Ob degustaciji je bilo še dovolj časa za sproščen klepet, namig za preizkusit kakšne nove recepte in obujanje spominov, kaj je bilo nekoč na mizi najbolj zaželjeno. Ob spremljavi harmonike smo si studi zapeli.

Potrdili smo, da se ob hrani, ki je osnovna človekova potreba in neizogobna vsakdanjost, izraža tudi človekova naravnanost k socialnim stikom in emocionalnim vtisom. V naši kulturi z njo tudi izražamo in obogatimo pomen obredov in vrednot.

Zadovoljni in siti smo nato pospravili prizorišče in že načrtujemo naslednje kulinarične užitke, ko bo spet dišalo po oddelkih.

V sredo 3. oktobra 2018 je v organizaciji Doma starejših občanov Tezno v večnamenski športni dvorani v Hočah, potekala že 25. revija pevskih zborov stanovalcev in 20. revija pevskih zborov zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov Slovenije.

Prireditve se je udeležilo več kot 400 nastopajočih iz 21. zborov stanovalcev in 6. zborov zaposlenih iz vse Slovenije.

Med nastopajočimi smo bili tudi pevci pevskega zbora Doma Sv. Lenarta, ki ga vodi zborovodja Žan Jerenko. Predstavili smo se z dvema pesmima, in sicer Dajte mi zlatih strun in Venčkom slovenskih ljudskih.

Organizatorji  pevske revije so se izredno izkazali,  pričakali so nas z lepo urejeno dvorano, poskrbljeno je bilo za vse, tudi tiste z vozički in rolatorji. Pripravili so nam sendviče, kavo z rogljički, sokovi in vodo. Pripravljeno je bilo tudi okusno kosilo v DSO Tezno.

Program so nam obogatili z nastopom Pevskega zborčka otrok vrtca Hoče, s pozdravnimi nagovori podžupana mesta Maribora, go. Zdravka Luketiča, župana občine Hoče-Slivnice, Marka Soršaka in direktorice doma ostarelih Tezno, ge. Jasne Cajnko, vse skupaj pa je zaokrožila Plesna skupina zaposlenih DSO Tezno Žoga band z razgibanimi plesnimi vložki.

Pod „budnim ušesom“ žirije sta bila razglašena zmagovalna pevska zbora: Zbor zaposlenih iz DU Šmarje pri Jelšah in zbor stanovalcev iz DSO Tezno.

Skozi celi program, kakor tudi s skupno pesmijo „En hribček bom kupil“ na koncu prireditve, smo bili priča ubranemu večglasnemu petju, ki ga premore Slovenski narod. Veselje do druženja različnih generacij, spoznanje, da pesem povezuje in bogati, pa so prav gotovo navdih za še več tovrstnih prireditev.

V ponedeljek, 1.oktobra smo v Dom Sv. Lenarta povabili otroke delavcev, delavce in stanovalce, ki so si ogledali predstavo »čarovnika« Marlizza. Umetnik, mojster magije, ki svojo publiko že 35 let razvaja s predstavami trikov in raznih vragolij nas je za eno uro odpeljal v neki drugi čas in občutke, kjer smo se zabavali, se čudili in se nam je občasno zaustavil dih. Prijetna sprememba in pobeg iz resničnosti nam je še kako prijal. Po dogodku je sledilo še sproščeno druženje ob pogostitvi.

Pod tem naslovom je v soboto, 8.9.2018, v Domu sv. Lenarta v sodelovanju z društvom Spominčica Alzheimer Slovenija potekal prvi Alzheimer caffe.

Gostja je bila naša rojakinja doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

V predstaviti se je osredotočila na komunikacijo – pogovor in poslušanje osebe z demenco, odgovarjala je tudi na vprašanja udeležencev.

Za kulturni program sta poskrbeli stanovalki Gizela Lenard z igranjem na harmoniko in Kristina Robič z recitacijo pesmi, ki jo je napisala stanovalka Berta Čobal Javornik. Namen in pomen Alzheimer Caffe pa je predstavil naš sodelavec Andrej Sraka.

V nedeljo, 12. avgusta, je bilo na Ptujski gori VII. nadškofijsko romanje starejših, ki smo se ga udeležili tudi stanovalci in spremljevalci iz Doma sv. Lenarta.

Prežeti z mnogimi spomini na romanja v minulih časih so se stanovalci takoj po zajtrku zbirali v avli Doma. Na Goro kot pravijo domačini, smo se podali z dvema kombijema. Pridružili so se tudi svojci.

Mašo je daroval upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek s katerim smo se po sveti maši srečali pred cerkvijo, pozdravili so nas tudi sodelavci domače ŽK, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka. Starejši so lahko prejeli tudi bolniško maziljenje.

Na poti smo si privoščili še kavico na Ptuju in se skozi lepe domače vasi malo utrujeni, a veseli in zadovoljni vrnili do doma.

Že nekaj časa nam je bilo znano, da se bomo pevci pevskega zbora Doma sv. Lenarta podali na skupinski izlet v Kidričevo. Meni, Kristini, ki še nikoli nisem bila v Kidričevem, je spomin odplaval v junij leta 1945, ko sem se kot 8 – letna deklica z družino, z vlakom vračala iz štiriletnega izgnanstva domov. V Mariboru so starši in sorodniki dobili avtobus, nakar se je pojavil nekdo, ki je ukazal zapustiti vozilo in nas poslati v taborišče Sternthal (sedaj Kidričevo), današnjemu času znan po ogromnih vojnih in povojnih žrtvah. K sreči ob koncu, do tega ni prišlo.

V soboto, 30. junija 2018, po nekaj oblačnih in deževnih dneh, smo se pevci v pričakovanju lepega izletnega dne, zbrali pred vhodom našega doma, kjer nas je pričakal avtobus, pa tudi sončni žarki. Zbrali smo se prav vsi člani zbora; stanovalci, zaposleni in prostovoljci, ki prepevamo v zboru, na čelu z zborovodjem Žanom in direktorjem gospodom Zlatkom Gričnikom. Pot nas je vodila skozi kraje naših Slovenskih goric, skozi bujno zelenje naših polj in gozdov.

Naša prva postaja je bila Dom »Park« Kidričevo, ki kot enota spada k Domu upokojencev Ptuj. Tam nas je pričakalo vodstvo doma, načelu z direktorico doma, go. Jožico Šemnički in strokovno vodjo doma Kidričevo, go. Simono Požar.

V njihovi kapeli smo s petjem obogatili sveto mašo, po njej pa smo skupaj s tamkajšnjimi stanovalci zapeli tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi. Pogledali smo si dom in njihov čudovit zeleni park, nakar je sledilo okusno kosilo, začinjeno še z nekaj pesmimi in dobro voljo.

Naša pot se je nadaljevala z ogledom tamkajšnje župnijske cerkve, ki je posvečena Sveti Družini in je lansko leto praznovala 30. obletnico posvetitve. Farni župnik, g.  Anton Pačnik nam je razkazal dokaj sodobno cerkev in  predstavil njeno kratko zgodovino ter svoje osebno življenje in misijonsko pot v misijonu v Zairu. 

Nad oltarjem v cerkvi se nahaja čudovit kip Svete Družine – Marije, Jožefa in mladega Jezusa, ki ga Marija in Jožef najdeta v templju in jima ta pravi: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (Lk 2, 49). In ker se kot pevci nismo mogli upreti pogledu na kor, smo ob orglah zapeli še nekaj pesmi v čast Mariji. Na orglah nas je spremljaj naš zborovodja Žan Jerenko, ki je za temi orglami nekaj let bogatil nedeljske maše. Kako čudovito in mogočno so zazvenele in njihov glas je napolnil prav vso cerkev.

Tik ob cerkvi pa se nahaja staro vojaško pokopališče, ki je bilo del kompleksa avstro-ogrskih ujetniških taborišč in rezervnih bolnišnic, ki so na tem območju delovale med letoma 1915 in 1918. Na njem so preminule pokopavali že leta 1915. Koliko tisoč mož in fantov je tukaj pokopanih ter za katere njihove družine najbrž nikoli niso izvedele, kje počivajo.

Ob poti domov smo se še ustavili pri gradu v Račah, kjer so si kar trije pari obljubljali zvestobo v sreči in nesreči,… prav v njem pa je urejena tudi zasebna etnološka zbirka starin Antona Grila, skozi katero nas je navdušeno popeljala ga. Nevenka Gril Hameršak, ki nam je med obiskom nepričakovano povedala, da je tudi ona zborovodkinja in organistka cerkvenega pevskega zbora v Račah. Na klavir nam je zaigrala tudi tisto staro, zimzeleno Cvetje v jeseni. Prav zbirka, skozi katero nas je popeljala, pa nam je prikazala starine naših prednikov (stara kolesa, knjige, ure, glasbila, šiviljske stroje…), ki so jih podarili ljudje in absolutno zahvala tistim, ki se za ta sestav tudi trudijo.

Naš skupni izlet se je bližal h koncu in tako smo pozno popoldne prispeli nazaj do našega doma. In kako drugače kot s pesmijo in polni lepih vtisov, smo pred avtobusom zaključili dan.

Složno smo se strinjali, da moramo take stvari večkrat ponoviti.

Hvaležni smo vodstvu našega doma – gospodu direktorju, ki nas prizadevno podpira v naših zrelih letih. Posebna zahvala pa gre tudi našemu zborovodju, ki nas je potrpežljivo naučil vseh lepih pesmi.

In kot pravi besedilo pesmi ansambla Stanka Fajsa: »Kjer pesem se sliši, domuje veselje«, zato naj naša pesem doni še naprej, da bo prinašala veselje nam in vsem ljudem okoli nas.

28. junija se je v Domu Sv. Lenarta odvijala modna revija za starejše, v sodelovanju z družbo  Senior trgovina, katere oblačila so bila na ogled in ponudbo.

Za izvedbo je bilo potrebno  pridobiti  13. modelov, stanovalk in stanovalcev doma, ki so se bili pripravljeni odeti v nova oblačila in se pokazati in sprehoditi pred publiko. To jim sploh ni bil problem, kvečjemu izziv in zabava. Tako kot so bile zabavne priprave na ta dogodek, saj si je bilo pred dogodkom seveda treba urediti frizure, za kar je poskrbela frizerka Marjetka, pripraviti modne dodatke, izbrati barve in narediti manikuro in ličenje. Priprave so potekale že en dan prej, v delavnici delovne terapije je bilo živahno in zabavno, ko so potekale priprave na predstavo.  Ta dogodek je bil dobrodošla popestritev in osvežitev med ustaljenimi aktivnostmi, ki se v domu sicer redno odvijajo.

Na letošnji že 6. likovni koloniji je sodelovalo 34 likovnikov, ki so 19. maja ustvarjali v domu ali neposredni okolici doma, nekateri umetniki pa, ki so bili zadržani ali pa so od daleč, pa bi vseeno želeli sodelovati v tem plemenitem projektu, so podarili svoja že ustvarjena dela.

Kulturni program so popestrile pevke ljudskih pesmi, ki delujejo v okviru DU Lenart, ki že 10 let, vsak mesec ljudsko izročilo in svojo vedro pesem res iz srca delijo z našimi stanovalci. Z željo, da bi jim zdravje dobro služilo in bi še dolgo vesele in nasmejane prihajale v našo družbo, se jim je z drobno pozornostjo za njihov čas, dobro voljo in vse zapete pesmi zahvalil tudi direktor Zlatko Gričnik.

Opogumljati, razveseliti, potolažiti starostnike, ki jim jesen življenja jemlje moči, vzbuditi lepe občutke in umiriti misli vsem, ki se v prostorih našega doma ustavljajo ob slikah na steni ali prisluhnejo vedremu petju pevk ljudskih pesmi, je namen in cilj našega sodelovanja. Prepričana sem, da tako likovniki kot pevke, ki so v sebi zaslišali naš klic dobrote, ustvarjajo in nastopajo z več vznesenosti, radosti, ker želijo razpihati prah vsakdanjih skrbi in tegob, ki spremljajo ljudi v jeseni njihovega življenja.

V Domu sv. Lenarta verjamemo, da naše prijatelje kulturnike medsebojno druženje in druženje s starostniki bogati, da rastejo v svojem znanju, talentih in da to sodelovanje tudi njih dviga iz povprečnosti prašnega vsakdanjika.

Razstavo je postavil strokovni spremljevalec kolonije Andrej Velikonja.

Likovno kolonijo smo tudi tokrat pripravili s finančno podporo Slovenke karitas in Nadškofijske karitas iz Maribora.