Novice

Ob prihodu smo se najprej zbrali na recepciji, kjer smo goste pričakali z manjšo pogostitvijo. Dišeča kava, rogljički, sadje, različno pecivo in osvežilne pijače so bili prijeten uvod v športno obarvan dan. Ob klepetu in nasmehih je bilo hitro čutiti, da bo pred nami lep dan.

Po pozdravu in prisrčnem govoru naše stanovalke smo se preselili na teraso. V objemu prijetne narave smo začeli športne igre. Udeleženci so se pomerili v petih različnih igrah. Štiri so zahtevale nekaj motoričnih spretnosti, pri eni pa je bilo treba pokazati tudi nekaj miselne zbranosti.

Čeprav so se domovi med seboj pomerili v tekmovanju, je bil dan predvsem namenjen druženju in dobri volji. Na koncu smo bili zato pravzaprav vsi zmagovalci. Vsi sodelujoči domovi so prejeli tudi diplomo za sodelovanje.

Po športnem delu je sledilo okusno kosilo. Razvajali smo se z domačim bogračem in sladko gibanico. Ob dobri hrani se je nadaljevalo prijetno druženje, prežeto z glasbo, pogovori in smehom.

Gostom smo z veseljem pokazali tudi naš dom, nato pa je napočil čas za slovo. Domov smo se razšli z lepimi spomini, novimi poznanstvi in nasmehi na obrazih.

Letošnja tema je »Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan« nas vrača k nečemu preprostemu, kar pa ima pomembno vlogo v naših vsakdanjih odnosih – k pozdravu.

V tem duhu so nas ob tej priliki prišli pozdraviti in se z nami družiti učenci 3. razreda OŠ Lenart in njihova učiteljica Ksenija Preložnik.

Skupaj smo preživeli eno šolsko uro, ki smo jo izkoristili za igranje bowlinga in medsebojno druženje. Učenci so poskrbeli za pobiranje kegljev, podajanje žoge in beleženje rezultatov. Tekma je bila zanimiva, glasno in zavzeto smo navijali.

Učenci so nam pripravili tudi krajši kulturni program in nam podarili ježka s sporočilom.

Najboljši rezultat je dosegla stanovalka ga. Tončka, sledil je učenec Tim in stanovalka ga. Terezija.

Skupno druženje nam je bilo všeč in si še želimo, da se kdaj srečamo.

Ta svetopisemska misel nas spominja, da starost ni breme, temveč vrednost, dostojanstvo in krona prehojene življenjske poti. V vsakem starejšem človeku so leta izkušenj, dela, ljubezni, odrekanja, veselja in preizkušenj. Za njim so zgodbe, ki so soustvarjale družine in skupnost, katere del smo danes tudi mi. Zato je prav, da se ob mednarodnem dnevu starejših posebej ustavimo ob spoštovanju človeka in njegove življenjske poti.

Mednarodni dan starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra, je Organizacija združenih narodov razglasila leta 1990. Njegov namen je opozarjati na pravice in dostojanstvo starejših, poudarjati njihov pomemben prispevek družbi, spodbujati medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost ter opozarjati na izzive, s katerimi se starejši srečujejo, kot so osamljenost, revščina, diskriminacija ter dostop do zdravstvene in socialne oskrbe. Hkrati nas ta dan spodbuja k razmišljanju o tem, kako ustvarjati družbo, v kateri se bodo ljudje lahko starali kakovostno in dostojanstveno.

Tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu starejših smo v Domu sv. Lenarta stanovalkam in stanovalcem ob njihovem prazniku poklonili skodelico kulture. V goste so prišli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora KUD Mejnik iz Šentilja ter likovni ustvarjalci KUD Gabrijel Kolbič z Zgornje Velke, ki so ob tej priložnosti pripravili razstavo svojih likovnih del.

Ob prazniku je stanovalke in stanovalce nagovoril tudi direktor Zlatko Gričnik. V svojem nagovoru je poudaril, da nas ta praznik opominja, da človek ne potrebuje le skrbi za telo, temveč tudi lepoto, druženje, spomine, pesem in trenutke, ki se dotaknejo srca. Stanovalkam in stanovalcem je zaželel zdravja, notranjega miru ter veliko lepih trenutkov, zaradi katerih je vredno z veseljem pričakovati nov dan. Zaželel jim je tudi dobrih ljudi, ob katerih bodo čutili, da niso sami, temveč spoštovani, sprejeti in ljubljeni, ter čim več razlogov za iskren nasmeh. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi zaposlenim za njihovo skrbno in predano delo.

Kulturne dejavnosti pomembno prispevajo h kakovosti življenja starejših. Spodbujajo miselno dejavnost, čustveno doživljanje in socialno vključenost ter omogočajo ohranjanje zanimanja za svet okoli sebe, pridobivanje novih izkušenj in krepitev občutka pripadnosti. Kulturno udejstvovanje je zato pomemben del aktivnega in kakovostnega staranja.

Glasba, likovna umetnost in druge oblike kulturnega ustvarjanja starejšemu človeku omogočajo tudi obujanje spominov, razmišljanje ter povezovanje umetnosti z lastnimi življenjskimi izkušnjami.

Tako sta nam glasbena in likovna umetnost polepšali in osmislili praznični dan ter ustvarili prijetno druženje, polno pesmi, umetnosti in medsebojne bližine.

Okrog 1.oktobra, mednarodnega dneva starejših pa ročnodelska sekcija DU pripravi razstavo, na katero k sodelovanju povabijo tudi Dom starejših, Medobčinsko društvo invalidov ter VDC enoto Mravlja. Razstava je bila letos na ogled v občinski avli od 29. septembra do 2. oktobra. Nekaj stanovalk doma se je udeležilo otvoritve, večja skupina pa se je odpravila na ogled s spremljevalkami. Na tej poti srečamo prijatelje in znance ter se sprehodimo mimo vrtca, skozi lepo urejeno tržnico do občinske stavbe, kjer si ogledamo lepo pripravljeno razstavo.

Ob povratku pa  je sledil še postanek na kavici in lep sončen dan je imel za udeležence zanimivo in prijetno novo vsebino.

Stanovalci se udeležujejo občasnih dogodkov, ki se odvijajo v knjižnici-predavanja, predstavitve knjig, literarni, dramski in drugi dogodki. Štirikrat na leto pa nas knjižničarki Aleksandra in Zdenka obiščeta v domu in pripravita literarno uro. Občasno, glede na priložnost, letni čas in praznike pa tudi kakšno etnološko vsebino in prezentacijo iz naše kulturne dediščine.

Literarno srečanje sestavita tako, da vedno izvemo kaj zanimivega o naših literarnih, dramskih,  filmskih, likovnih in glasbenih umetnikih in njihovem delu.

Tokrat, v torek, 22. septembra, na zadnji poletni dan so teme vključevale naslednje slovenske umetnike: Slavka Preglja, Mileno Zupančič, Miha Dovžana, Toneta Partljiča, Tadeja Goloba in še koga sta omenili.

Vsakič nam v dom prineseta nekaj knjig, katere se dotikajo tematike, ki jo predstavita na literarnem srečanju, ki jih potem zainteresirani stanovalci do naslednjič preberejo.

Odigrale sta tudi prizor iz knjige Moj ata socialistični kulak. Na koncu pa smo skupaj zapeli znano melodijo Lojzeta Slaka: Deželica sonca in grozdja.

Stanovalci zelo radi prisluhnejo in se veselijo obiska prijetnih knjižničark, ki jim na preprost, zanimiv in odigran način znata približati literarne in druge vsebine.

Danes smo v našem domu obeležili svetovni dan fizioterapije na prav poseben način – z gibanjem, druženjem in dobro voljo. Za vse stanovalce doma smo pripravili skupno jutranjo telovadbo, s katero smo želeli spodbuditi gibanje, dobro počutje in predvsem prijetno druženje. Ob prijetnem vzdušju smo s pomočjo različnih pripomočkov razgibali celo telo, sledilo je predihavanje ter različne raztezne vaje.

Po telovadbi je sledilo še prijetno druženje ob pogostitvi. Stanovalce smo razveselili z dišečo kavo, rogljički, svežim sadjem ter majhnimi pizzami. Ob dobri hrani in klepetu smo tako še nekoliko podaljšali prijetno dopoldne.

Svetovni dan fizioterapije smo tako obeležili v duhu gibanja, povezanosti in skrbi za dobro počutje naših stanovalcev.

Tako smo zadnjo avgustovsko nedeljo zainteresiranim stanovalcem Doma sv. Lenarta in Doma sv. Agate omogočili obisk koncerta patra Tonija Brinjovca na Ptujski Gori. Za pot smo organizirali dva kombija, voznike in spremljevalce. Izlet namreč ni samo pot od doma do dogodka in nazaj – pomembno je tudi vse tisto vmes: pričakovanje, pogovor, druženje, smeh in občutek, da smo skupaj preživeli lep dan.

Pri organizaciji sta moči združila naš zborovodja, gospod Žan Jerenko, in direktor doma, za varno in prijetno pot pa so poskrbeli sodelavci, ki so naše stanovalce spremljali. Hvala vsem, ki ste pomagali, predvsem pa našim stanovalcem, ki s svojo dobro voljo takšnim izletom dajejo pravi smisel.

Takšni dnevi so pomemben del življenja v naših domovih. Želimo si, da naši stanovalci ne bi bili le dobro oskrbovani, ampak da bi se veselili, družili, doživljali kaj novega in ustvarjali lepe spomine.

In če se z izleta vrnemo nekoliko utrujeni, a z nasmehom in novo zgodbo, ki jo lahko delimo z drugimi, potem vemo, da je bilo vredno.

Da bi skupaj ujeli še nekaj prijetnih trenutkov poletnih dni, smo delavci doma za naše stanovalce pripravili manjšo pogostitev in druženje.

Stanovalce smo z vozički naprej popeljali okoli doma, ob tem pa uživali v svežem zraku in sončnih žarkih. Nato pa smo se z ostali zbrali na vrtu za domom, kjer jih je pričakala kavica in sladoled. Seveda ni manjkalo dobre volje, pogovora in prijetnega vzdušja.

S stanovalci smo zjutraj že zavihali rokave in spekli okusen jabolčni štrudelj. Jabolka smo olupili, jih naribali, sladkali in pripravili še skutino maso za nadev. Ob prijetnem vonju po sveže pečenem pecivu smo tako dopoldne preživeli še posebej lepo.

Praznično vzdušje pa so nam s svojim obiskom polepšali tudi pevci iz Selc, ki so nam tudi tokrat pripravili pevsko, glasbeno, plesni nastop.

To opravilo je našim stanovalcem zelo poznano, saj so ga nekoč doma redno opravljali v poletnih mesecih.

Delo jim je šlo hitro od rok. Med delom so obujali spomine na mladost, pripovedovali zgodbe in delili izkušnje, ki so jih spremljale skozi življenje. Za prijeten zaključek pa smo si privoščili še skodelico dišeče kave in skupaj uživali v prijetnem vzdušju.

Tako je povabil Žan Jerenko v dogovoru z direktorjem doma stanovalce Doma sv. Lenarta in sv. Agate na romanje k Mariji Zavetnici na Ptujsko Goro. Teden dni pred velikim Marijinim praznikom minoriti povabijo starejše in invalide na Goro, da se lahko brez gneče priporočijo ali se zahvalijo  Mariji, da smejo bivati pod njenim plaščem. To je bilo letos 9. avgusta ob 16. uri.

30 stanovalcev in pomočnikov smo se na to nedeljo z manjšim avtobusom (da je zmogel pripeljati  prav do stopnic) že ob 13. uri odpravili na pot.  Za pot je Žan pripravil duhovne misli, spodbudne besede in pesmi. Prvo postajo je načrtoval na Polenšaku z ogledom tamkajšnje cerkve Marijinega obiskanja iz 17. stol., z bogato  notranjo baročno opremo. V bližnjem gostišču so nas vse prijazno zastonjsko postregli! Tudi to se še zgodi! J Med nadaljnjo vožnjo do Marijinega svetišča je Anica pripravila nekaj spodbudnih misli Otrok Brezmadežne in  pomen čudodelne svetinje. Vse je bilo v Marijinem slogu. Ko smo prispeli na Goro, smo v cerkvi ujeli še del molitvene ure in pete litanije Matere božje. Za nas so bili pripravljeni sedeži čisto blizu oltarja, sicer je bila cerkev že dodobra napolnjena. Anica in Betka sta bili povabljeni k branju beril. Mašo pa je daroval naš prijatelj pater Toni Brinjovc, ki nas je nagovoril res na srce. Praznovanje letos poteka pod Frančiškovo prošnjo: "Gospod, naredi me za orodje miru." Da bi zmogli mir ohranjati v sebi in ga deliti z drugimi, je vsem podelil tudi bolniško maziljenje za moč, pogum in upanje. Po koncu maše nam je še razložil pomen glavnega oltarja in ostalih kipov Marijine "žlahte". Seveda ni šlo brez pesmi. Čudovito je zvenela njegova avtorska o Mariji. Vsi bi želeli, da bi  kdaj pripravil koncert tudi v našem domu. On je pripravljen, le "doma" bi se morali znati zmeniti. Še skupinska slika za naš spomin in za izročitev nas vseh v Marijino varstvo.

Na račun doma smo se še odžejali v bližnjem lokalu (hvala direktorju) in že smo se napotili naslednjemu cilju naproti – Kidričevo, v cerkev Svete družine. Že pred njo so nas pričakale domačinke s polnimi mizami peciva in pijačami. Župnik gospod Anton Pačnik, nekoč 24 let misijonar v Kongu, nam je razlagal zelo turbulentno zgodovino cerkve, končno zgrajeno 1987. leta. Nekaj smo izvedeli tudi, kako je bilo živeti med ljudožerci. S hvaležnostjo smo se poslovili in se s pesmijo vračali prodi domu, kamor smo prispeli v večernih urah.

Ta naš zlati fant, Žan, ima toliko idej, ogromno volje in še več sposobnosti (škoda, da ni več pri nas v službi), da organizira izlete in romanja za nas: junija na Brezje, sedaj na Ptujsko Goro, pevke na gostovanja. Hvala tudi vsemu spremnemu osebju za pomoč, najbolj pa ge. Lidiji, ki je tako silno praktična ženska. Hvala Vam, gospod direktor, da odobrite Žanove prošnje.

Anica Horvat

Pikniki so sredi julija potekali v obeh domovih, Domu sv. Lenarta in Domu sv. Agate. Stanovalci so se zbrali v velikem številu, saj so plakati po hiši že nekaj dni vabili na sladoledni piknik. Postregli smo sladoledne kupe iz svežega sadja, različnih vrst sladoleda, smetano, prelivi in dekoracijo. Sladoledne kupe so bile tako lepe, slastne in osvežilne, da je marsikdo naročil še repete. Zraven smo poslušali  glasbo, klepetali in se sproščeno družili. Marsikdo je vedel, da je priprava sladoleda lahko že prava kulinarična znanost, ki so jo pa Italijani (v Evropskem merilu) že od 16. stol. dalje privedli do najbolj kremaste, okusne in slastne  izkušnje.