Novice

Otroci so skupaj z vzgojiteljicami Bele in Roza igralnice lenarškega Vrtca posrečeno združili drzne zamisli in pridne roke. Ustvarjali so iz odpadnega materiala in zgradili zanimivo mesto Lenart. Poleg otrok iz vrtca in njihovih staršev so iz odpadnih materialov ustvarjali še varovanci Varstveno delovnega centra Polž, stanovalci Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, Doma sv. Lenarta in učenci s prilagojenim programom OŠ Lenart.

Stanovalci Doma  sv. Lenarta so si v spremstvu delavk ogledali to pisano in navihano razstavo, za katero so tudi sami prispevali maketo-Dom sv. Lenarta. Niso se mogli načuditi, kaj lahko nastane iz odpadnih materialov, s pomočjo dobrih idej, iznajdljivosti in seveda pridnih rok, ki so postavile na ogled to čudovito mesto.

Dogodka, ki vsako leto poteka kapeli Doma sv. Lenarta in Doma sv. Agate,  z veseljem in upanjem pričakujejo tudi stanovalci obeh domov.

Z blagoslovom velikonočnih jedi izražamo hvaležnost za Božjo dobroto in navzočnost v vsakdanjem življenju. Po postnem času, ki traja 40 dni in je zaznamovan z odpovedjo, zmernostjo in premišljevanjem, ta obred predstavlja obilje življenja, ki ga prinaša Kristusovo vstajenje na veliko noč.

Blagoslovljena jedila niso le hrana, temveč v družinah in v domskem okolju  ustvarjajo  podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci. Hrana ima svojo simboliko, saj nam Jezus v veliki noči postaja hrana, ob skupni mizi pa si ljudje prihajamo blizu. Bistvo dneva pa ostaja v tišini groba in v pričakovanju.

Stanovalci, svojci in zaposleni so jedila prinesli v košarah, prekritih z izvezenimi prtiči, kjer jih je ob petju in molitvi blagoslovil upokojeni mariborski gospod nadškof msgr. dr. Franc Kramberger.

Večinoma praznične jedi zaužijemo za velikonočni zajtrk, ponekod pa že po velikonočni vigiliji v soboto zvečer. 

V obeh domovih bomo pripravili slovesni zajtrk na velikonočno jutro.

Nekaj dni pred Veliko nočjo smo pripravili velikonočno delavnico, kjer so se stanovalci lahko izkazali v svojih spretnostih in obudili otroka v sebi. Mize so bile polne različnih materialov- od barvitega papirja, različnih barv, dekorativnih okraskov in druge velikonočne dekoracije. Tukaj ne gre le za končni izdelek, temveč za druženje, obujanje običajev in urjenje ročnih spretnosti.

Ker pa ne sme manjkati pravih pirhov, smo nekaj dni pred veliko nočjo barvali pirhe v teranu. Ta tehnika nas vedno znova fascinira, saj se na koncu zasvetijo vinski kristalčki. Nismo pa pozabili na staro ¨klasiko¨, ki zahteva mirno roko in oko za detajle. Stanovalke so prvo nabrale majhne rastline, ki so jih nastavile na jajca in jih trdno ovile z nogavico. Le te smo kuhali v čebulnih olupkih, da so dobile svojo barvo. Vsak pirh je bil unikatna umetnina, ki jo je izrisala narava sama.

V domu sv. Agate smo praznovanje cvetne nedelje obogatili z običaji, ki so med nas prinesli vonj po pomladi. Prostori doma so oživeli od obredu blagoslova oljčnih vejic. Stanovalci so se skupaj zbrali z oljčnimi vejicami v rokah, kar simbolizira mir in upanje. Obred je bil priložnost za skupno molitev in obujanje spominov na praznovanje v njihovih domačih krajih. Letošnji obred in blagoslov je vodil naš stanovalec g. župnik Marjan Nemec. Posebno pozornost pa je tudi letos zbudil veliki presmec, ki stoji pred vhodom našega doma. Za to gre iskrena zahvala društvu Presmec iz Selc, ki se vsako leto spomni na nas in nam podari presmec.

V domu sv. Agate smo materinski dan letos obeležili na prav poseben način. Da je ta dan bil zares nepozaben za naše stanovalke in stanovalce je poskrbel zbor Belkanto pod mentorstvom Davida Vezjaka iz Zavoda Dornava. S svojim nastopom so dokazali, da iskrena pesem in toplina ne pozna meja. Čeprav se v življenju soočajo z različnimi ovirami, so te v trenutku zbledele. Pripravili so pester pevski program, vse od ljudskih do slovenskih nam znanih napevov. Z bučnim aplavzom smo se jim iskreno zahvalili in se že dogovorili za naše naslednje srečanje. Praznično vzdušje je še dodatno obogatil direktor Zlatko Gričnik, ki je vsem ženskam podaril rdečo vrtnico.

Najlepše je to napraviti ob glasbi in v prijetni družbi. Pri tem so nam pomagali člani zasedbe, klape  Adria iz Šibenika.

Za stanovalke in stanovalce je to bila lepa glasbena osvežitev in sprostitev, koncert z dušo in za dušo. Z njimi smo v mislih odpotovali in odjadrali  v lepo, sončno Dalmacijo. Ob nežnih spevnih dalmatinskih melodijah smo se sprostili, pozabili na skrbi in se v mislih odpravili na raziskovanje obale, uživali v topli sapici, se odpočili na sončku in v senci ...Veliko dalmatinskih pesmi stanovalke in stanovalci dobro poznajo, tako da se je petje razlegalo po pritličju doma, glasbeniki pa so na veliko navdušenje zaigrali in zapeli tudi po slovensko, na melodijo »V dolini tihi«.

Klapa Adria nas vedno navdušijo,  potrdijo, kako glasba ne pozna meja, da povezuje, združuje, poboža in je za zdravje in dobro počutje velikega pomena.

Tokrat smo se odločili, da si en popoldan obarvamo malo drugače. Dan, ki našim stanovalcem nariše nasmeh na obraz in prebudi lepe spomine.

Naša pot nas je tokrat vodila do kina v Mariboru, kjer smo si ogledali film Ohcet. Film poln humorja in življenjskih situacij, ki so nas pošteno nasmejale. Marsikdo je med ogledom filma obudil spomine na otroštvo in mladost. Ob dobri večerji in prijetnem vzdušju smo zaključili naš izlet, poln novih vtisov.

Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in spremstvu, da so naši stanovalci imeli lep dan.

Ko skozi vrata vstopijo terapevtski psi in njihove voditeljice, se vzdušje takoj spremeni. Srečanja s kosmatinci niso le priložnost za božanje in hranjenje. Psi s svojo mirnostjo našim stanovalcem prinašajo mir, občutek sprejetosti in veselje. Ker pa voditeljice rade popestrijo našo uro druženja s seboj prinesejo razna glasbila. Le- te podelijo med stanovalce, da se lahko tudi sami preizkusijo v igranju nanje. Zvoki tolkal jih spodbudijo k gibanju, sodelovanju in ustvarjanju pozitivne energije. Na koncu pa še skupaj zapojejo znane ljudske pesmi.

Na sončku nabran regrat ima še dodatno zdravilno moč. Skrbno očiščen in opran pa čaka na spretne roke  stanovalk, da ga na drobno narežejo. Treba je bilo še skuhati jajca in krompir in ju prav tako narezati. Iz teh sestavin pa pripraviti bogato regratovo solato z nam ljubim bučnim oljem.

Tako sveža, okusna, domača dobrota nas je kar poživila in kot po starem običaju so se stanovalke uščipnile za uho. To se menda naredi vsakič, ko v novem letu neko jed prvič zaužiješ (morda zato, da se prepričaš, če je to res). In bilo je, zelo okusno res.

V domski kapeli smo ob tej priložnosti darovali zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju upokojenega nadškofa gospoda msgr. dr. Franca Krambergerja, duhovnikov in diakonov vodil gospod Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor. Zahvalna sveta maša je bila priložnost, da se zahvalimo za zdravje, medsebojno pomoč, skrb in delo zaposlenih, za skupnost in prijateljstvo med stanovalci ter za podporo svojcev. Prosili smo tudi Božjega blagoslova za našo hišo, ki ni le stavba, temveč dom ter za vse, ki v njem živijo in delajo. Sveto mašo so z branjem in petjem lepo oblikovali stanovalci in zaposleni.

Gospod Branko Maček je v homiliji poudaril pomen dejstva, da obletnico pogosto obeležujemo v postnem času, ko poglabljamo osebno in skupno pot: pot molitve, dobrih del in odpovedi. Božja beseda nas v tem času opogumlja, da vztrajamo, da ne izgubljamo upanja in da z zaupanjem hodimo z Gospodom tudi skozi preizkušnje. Spomnil je na gostoljubnost očaka Abrahama in na Lazarja, ki ga lahko prepoznamo tudi v našem vsakdanu ter na preroka Jeremija, ki nas vabi, da bomo kakor drevo, zasajeno ob vodi. Življenje prinese tudi »puščavo« – nepričakovane preizkušnje, stiske, izgube in žalost – vendar Božja navzočnost ostaja blizu. Ko zaupamo v Gospoda, lahko v sebi nosimo in izžarevamo sadove Duha: ljubezen, mir, potrpežljivost in zvestobo dobremu.

Ob zaključku svete maše se je direktor Zlatko Gričnik zahvalil za darovano sveto mašo in spodbudne besede ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi dogodka. Poudaril je, da takšni dnevi povežejo skupnost in nas spomnijo, da dom ni le stavba, temveč življenje, ki ga vsak dan soustvarjamo. Ob tem je spomnil tudi na simboliko 'polnoletnosti': »Danes obeležujemo 18 let od blagoslovitve našega doma. Lahko bi rekli, da smo postali polnoletni. Polnoletnost pomeni večjo zrelost in odgovornost. In to velja tudi za skupnost. Po osemnajstih letih se ne vprašamo več samo, kaj imamo, temveč tudi, kako živimo drug z drugim. Dobrota, ki jo tukaj živimo, ne more biti odvisna samo od pohvale ali samo od plačila. Pohvala je lepa in potrebna. Plačilo je pravično in nujno. A če bi bilo to edino, bi se bistvo hitro izgubilo. Bistvo našega poslanstva je v krščanski drži do sočloveka. V ljubezni, ki se pokaže v vsakdanjih stvareh, v spoštovanju, potrpežljivosti in zvestobi. Da človeka ne vidimo kot opravilo, ampak kot osebo. In da tudi tisto dobro, ki ni vedno pohvaljeno na glas, ostaja pred Bogom dragoceno.«

Spominsko slovesnost smo zaključili v dnevnem centru, kjer smo ob pogostitvi in prijetnem druženju še dodatno okrepili našo domsko skupnost.

Projekt je sofinanciran s strani Javne agencije RS za varnost prometa in je namenjen ozaveščanju in izobraževanju  o varnosti v prometu. V okviru projekta je bila pripravljena in odigrana gledališka predstava »Tudi sive glave so na cesti!«.

Stanovalci so bili deležni zanimive, zabavne in poučne gledališke predstave. Poleg obilice smeha je predstava prinesla veliko spodbud za varno udeleženost v prometu. Sproščenost, igrivost in humor so se v predstavi uspešno prepletali z vedno aktualno temo o varnosti in medčloveških odnosih, kjer v naglici pozabljamo, kako zelo smo pomembni drug drugemu.

Vsebina je bila prilagojena našim stanovalcem, z odlično igralsko zasedbo. Uživali so ob ogledu in bili navdušeni in hvaležni, da se angažirajo takšna društva in res pomagajo ustvarjati boljši svet.