Novice

Likovne izkušnje in znanje jim vedno znova z veseljem prenaša njihova mentorica likovna pedagoginja ga. Nada Zidarič, ki je ponosna na ustvarjale članice in člane. Zaupala nam je, da so razstavljene slike nastale v iskreni ustvarjalnosti z veliko znanja in ljubezni. Likovniki združeni v ustvarjali skupini  PRO ARTE svoje občutke prenašajo na slikarska platna pod zelenim Pohorjem, v MČ Radvanje. Tu se likovno izražajo in ob tem nekoliko pozabijo na svoje vsakodnevne skrbi. Svoja dela so na ogled postavili Rodna Komovec, Marta Perše, Marjan Novak in Franc Kekec.

Skozi kulturni program smo se  prepustili poeziji pesnika prekmurskih ravnic, Ferija Lainščka in ljudski glasbi dveh držav. Za glasbeno obogatitev so v goste prišle pevke makedonsko-slovenske skupine »Lenka« iz Maribora, ki je nastala iz pevske skupine Biljana, ki je delovala v okviru makedonskega kulturnega društva več kot 20 let. Pevke povezuje prijateljski zanos, ljubezen do petja ter srčna, iskrena in topla vez dveh kultur, ki spoštljivo bivata na skupnem prostoru. V skupini, pod vodstvom Lepe Burneski, združujejo moči tri generacije, ki prinašajo edinstveno mešanico izkušenj, svežine in energije. 

Prijeten kulturni dogodek, ki se ga je udeležilo lepo število stanovalcev in gostov, smo zaključili ob druženju in pogostitvi.

ČESTITKE VSEM DANAŠNJIM UDELEŽENCEM ⚘️⚘️⚘️😊😊😊

Občina Pesnica je zgradbo stare šole v Jarenini obnovila za potrebe kulturne, prireditvene, muzejske, razstavne in turistične dejavnosti kraja Jarenina ter celotne občine Pesnica. V zgradbi je osrednji prostor namenjen muzeju »Alfi Nipič«. Postavitev stalne razstave z naslovom Ostal bom muzikant obsega predstavitev življenja pevca narodnozabavne in zabavne glasbe ter častnega občana Občine Pesnica, Alfija Nipiča. Razstavljeni so raznoliki eksponati iz osebne zbirke muzikanta – slikovno gradivo, plakati, avdio- in videogradivo, tekstovno gradivo ter drugi predmeti, kot so zlate plošče, odlikovanja, priznanja, plakete, nagrade, oblačila in narodna noša.

Romarsko praznično sveto mašo na praznik Gospodovega vnebohoda je daroval domači župnik g. Marko Veršič, ki nam je predstavil kratko zgodovino cerkve. Cerkev je umetnostno-zgodovinski biser Jarenine, v katerem se značilno prepletajo dosežki gotike, baroka in delno tudi renesanse. Prvič je bila cerkev v Jarenini omenjena v potrdilni listini, ki jo je izstavil salzburški nadškof Konrad 10. oktobra 1139. V njej izroča posest ali pristavo v Jarenini s cerkvijo benediktinskemu samostanu v Admontu. Cerkvena ladja je bila v današnji podobi zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, potem ko so leta 1532 tedanjo cerkev požgali Turki. Kronika omenja ustno izročilo, da sta v tem kraju že maševala sveta brata Ciril in Metod med svojo potjo v Rim. Župnijski praznik in romarski shod je 15. avgusta.

Ob koncu svete maše smo zapeli še litanije Matere Božje, v zbranosti poromali okoli Marijinega oltarja in v dar prejeli svečko.

Sledilo je še kosilo v Gostišču Pri cesarski lipi, ki je poimenovano po lipi, edini preostali od nekoč 50 posajenih v čast cesarju ob njegovem 50. rojstnem dnevu.

Vožnja po valoviti, pomladno prebujeni slovensko-goriški pokrajini v lepem sončnem vremenu je bila dovoljšen razlog za dobro počutje, dobra družba in okusna pogostitev pa sta dodali piko na i. Sklenemo lahko, da smo doživeli zanimiv izlet, ki nam bo ostal v lepem spominu.

V uvodu srečanja je predavateljica predstavila osnovne pojme o demenci. Poudarila je, da demenca ni bolezen, temveč sindrom – skupek simptomov, pri katerem je pozabljivost najpogostejši in najbolj prepoznaven znak. Spoznali smo, da obstaja več vrst demenc, ne zgolj Alzheimerjeva bolezen, kot pogosto zmotno mislimo.

Zelo jasno je opozorila, kako pomembna je ustrezna komunikacija z osebami z demenco. Pogovarjati se moramo na osnovni ravni, brez velikih pričakovanj, kako naj bi ti ljudje reagirali ali kaj naredili. Sprejeti jih moramo takšne, kot so, in jim slediti v njihovem svetu.

V zgodnji fazi se težave kažejo predvsem pri bolniku – ko ta ne zna več opraviti določenih opravil. Kasneje pa se simptomi pogosto »obrnejo navzven« – bolnik začne verjeti, da so zmedeni drugi, da mu kaj skrivajo, da drugi pozabljajo. Demenca tako ni le izguba spomina ali racionalnih sposobnosti, temveč vključuje tudi številne vedenjske in psihične spremembe: nenavadno obnašanje, sumničenje, celo psihoze. Prav ti sekundarni simptomi so pogosto prvi, ki jih okolica opazi.

Predavateljica je izpostavila šest ključnih korakov za ravnanje z osebami z demenco: govoriti, razumeti, sprejeti, poslušati, svetovati in razbremeniti. Pri tem pa ne smemo zanemariti pomena telesne aktivnosti in preusmeritve pozornosti, ki lahko pomagata umiriti nekatere simptome.

Posebej ganljivo in pomembno pa je bilo njeno opozorilo na vlogo družinskih negovalcev. Ti so pogosto »nevidni bolniki«, saj ob stalni skrbi za bližnjega zanemarjajo lastno zdravje. Čeprav je domače okolje za bolnika z demenco največkrat najprimernejše, pride čas, ko to ni več izvedljivo. Takrat je treba poiskati strokovno pomoč in namestitev v dom. Selitev – četudi je domača situacija nevzdržna – vedno predstavlja velik čustveni pretres. Tako svojci kot bolnik ob tem doživijo proces žalovanja, ki, če ga ne prepoznamo in ne predelamo, lahko vodi v depresijo. Ključno je, da vsi vpleteni sprejmejo novo realnost in si dovolijo poiskati pomoč.

Srečanje smo, kot se za Alzheimer Cafe spodobi, zaključili sproščeno – ob piškotih, soku in prijetnem klepetu.

Naš dom so ta dan napolnili veselje, smeh in dobra volja. Med obiskovalci smo z veseljem pozdravili gospo Majo Vauda s sodelavkami, čarodeja Andreja, plesni par plesne šole Samba, muzikanta Teodorja Bratušo, ekipo Sladke Hajdi, pa tudi otroke naših zaposlenih, ki so dogodku dodali posebno živahnost in toplino.

Program se je pričel z nastopom čarodeja Andreja, ki se s čaranjem ukvarja že od malih nog. S kartami, iluzijami in nasmehom je očaral tako otroke kot odrasle – in kar je najlepše, v svoje trike je vključil tudi naše stanovalce in otroke zaposlenih, kar je ustvarilo nepozabno vzdušje.

Za pravo plesno pravljico sta poskrbela Vita Ekart in Lovro Doles iz plesne šole Samba Maribor, ki sta z izjemno energijo, mehkobo gibov ter bleščečo eleganco standardnih in latinskoameriških plesov navdušila vse prisotne.

Po uradnih zahvalah in prijaznih besedah je sledil še družabni del, ki ga je glasbeno obogatil Teodor Bratuša, priljubljeni glasbenik na harmoniki, kateremu se je na trobenti pridružil kar čarodej Andrej. Medtem je občinstvo razvajala Sladka Hajdi, ki je s svojo sladoledno ponudbo in najbolj kremastim sladoledom v mestu risala nasmehe na obraze vseh – otrok, stanovalcev, gostov in zaposlenih.

V družbi Dom Lenart d.o.o. smo iskreno hvaležni gospe Maji Vauda za pobudo in podporo pri tem prijetnem in srčnem dogodku. Dogodek razumemo kot izraz njene pripadnosti domačemu okolju – mestu Lenart in Slovenskim goricam – ter kot podporo naši dejavnosti, ki v starajoči se družbi postaja vse pomembnejša, žal pa pogosto še vedno premalo cenjena.

Majski popoldan nam bo ostal v spominu kot opomnik, da je za iskrico sreče v očeh dovolj že nekaj pozornosti, skupni trenutek in občutek, da nam je mar.

V našem domu smo v sredo, 7. maja, v ta namen za stanovalce pripravili predavanje. Obiskal nas je g. Klemen Potrč – predsednik Gasilske zveze Lenart in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sveta Trojica.

Gospod Klemen je spregovoril o aktualnem stanju gasilstva v Slovenskih goricah in o Gasilski zvezi Lenart. Zaupal nam je, da Gasilsko zvezo Lenart sestavlja kar 10 gasilskih društev, ki skupaj združujejo okoli 1300 gasilk in gasilcev. Prav tako nam je zaupal, da so v letu 2024 posredovali kar 198 krat, letos pa so imeli že 64 intervencij. Spregovoril je tudi o velikem požaru na Krasu in poplavah na Koroškem. Prav tako pa nam je predstavil tudi svoje poklicno delo kot dispečer v Regijskem centru za obveščanje in razložil kako poteka sprejem klica v sili ter njegova nadaljnja obdelava.

Predstavitev gasilstva in klicne številke 112 je imela izobraževalno noto, saj so stanovalci izvedeli veliko novega, vendar je mnogim stanovalcem pomenila še veliko več. Stanovalci so se ob njej spominjali časov, ko so morda sami bili aktivni gasilci, hkrati pa spoznali spremembe, ki so se v gasilstvu zgodile skozi čas. Mnogi so obudili spomine tudi na gasilske veselice in decembrski obiska gasilcev, ki so jim prinašali koledarje. Takšno obujanje spominov je krepilo njihove kognitivne sposobnosti, koncentracijo in pa tudi socialne stike. Poleg tega je marsikdo za trenutek tudi preusmeril svoje razmišljanje o vsakdanjih bolečinah na nekaj povsem drugega. Predstavitev je imela tudi močan motivacijski učinek. Številni stanovalci so v ta namen zapustili svoje sobe in se odpravili v dnevni center, se ob tem razgibali in srečali z drugimi stanovalci. Tako so svoj dopoldan preživeli koristno in aktivno.

Stanovalci so se predstavitve gospoda Klemna Potrča udeležili v velikem številu in mu z zanimanjem prisluhnili. Ob koncu predstavitve so mu postavili tudi številna vprašanja in se mu  zahvalili za skrb in predanost gasilcev pri zagotavljanju naše varnosti ter ga nagradili z velikim aplavzom.

Naš vzdrževalec Franci nam je podaril smreko, ki jo je tudi postavil. Še prej pa smo na majsko drevo zavezali trakove iz krep papirja in slovensko zastavo.

Ob postavljanju pa so naši gostje, ljudski pevci iz Selc, zapeli nekaj narodnih pesmi in zaplesali tudi kolo. Potem pa so nas razveseljevali s pesmijo in smehom na naši terasi ter z nami obujali spomine na nekdanje čase, ko so možje postavljali mlaje in se rekruti poslavljali ter odhajali na letno služenje vojaškega roka.... Hvala jim... Zahvala pridnim sodelavkam in sodelavcem, ki so na našo teraso pripeljali skoraj vse stanovalce, se z njimi družile ob prigrizku in s tem tudi pokazale, da je delo še vedno vrednota, če ga opravljaš  s srcem.

V Domu sv. Lenarta smo v tednu pred velikonočnimi prazniki pripravili delavnice izdelovanja butar, okraševanja pirhov, izdelovanja voščilnic in drugih velikonočnih dekoracij. Tako smo stanovalcem pričarali praznično vzdušje največjega krščanskega praznika Velike noči.

Tudi v domu sv. Agate smo skupaj z stanovalci barvali velikonočne pirhe in izdelovali velikonočne dekoracije za okrasitev doma. Društvo Presmec iz Selc pa je pomagalo izdelati in postaviti veliki presmec, ki so ga postavili pred vhodom v dom.

V domu so nas obiskali otroci in učiteljice 3. c razreda, prinesli so nam risbice ter nam zaželeli vesele, blagoslovljene velikonočne praznike.

Na veliko soboto se po tradiciji v domsko kapelico odnese blagoslovit košare velikonočnih jedi.

Na velikonočno nedeljo so se stanovalci udeležili velikonočne maše in postrežen jim je bil  tradicionalni velikonočni zajtrk.

Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Starejši ljudje imajo na ta čas že iz svojega otroštva lepe in doživete spomine. Vsaj malo tega lepega vzdušja smo si med seboj podelili tudi med  aktivnostmi, ki smo jih prilagojeno pripravili  v tem tednu za stanovalce v domu. S stanovalci smo tudi zasadili cvetne in zeliščne gredice pred vhodom v dom, ki privabijo poglede in prijetne občutke.

Stanovalke in stanovalci doma te glasbenike že poznajo in se zelo veselijo in pričakujejo vsak njihov nastop.

Za stanovalke in stanovalce je to bila prava osvežitev in poživitev, koncert z dušo in za dušo. Ob minulem dnevu žena in bližajočem se materinskem dnevu je bil koncert lepa pozornost in poklon.  Z njimi smo v mislih odpotovali in odjadrali na lepše, v lepo, sončno Dalmacijo. Ob nežnih spevnih dalmatinskih melodijah smo se sprostili, v mislih uživali na morski obali, topli sapici, v senci z bevando...Veliko dalmatinskih pesmi stanovalke in stanovalci dobro poznajo, tako da se je petje razlegalo po pritličju doma, glasbeniki pa so na veliko navdušenje zaigrali in zapeli tudi po slovensko, na melodijo »V dolini tihi«.

Klapa Adria nas vedno navdušijo,  prejeli so tudi že povabila za naprej, da se v prihodnosti spet srečamo.

Pridno osebje doma je poskrbelo, da so skoraj vsi stanovalci lahko prisostvovali. Letošnji glavni mašnik je bil predsednik nadškofijske Karitas Maribor gospod Branko Maček. Somaševal je domači župnik gospod Marjan Pučko. Ob njiju sta bila tudi naša stalna diakona Feliks Živko in Andrej Sraka. Praznovanje godu zavetnice sv. Agate so popestrili pevci župnijskega mešanega zbora iz Svete Barbare v Slovenskih Goricah. Gospod Maček nas je pri nagovoru spodbujal k upanju in k romanju, ki naj bo tudi romanje srca do sočloveka, ki trpi in potrebuje našo bližino. Praznovanje so s svojo prisotnostjo obogatili zaposleni na nadškofijski Karitas Maribor ter lastniki objekta Doma sv. Agate, družina Krajnc, ki so nam letos poklonili donacijo v obliki pripomočkov za delovno in fizioterapijo.

Ob koncu našega praznovanja nas je pozdravil direktor gospod Zlatko Gričnik, se nam zahvalil za vso delo ter nas povabil k še večji povezanosti ter skrbi za naše stanovalce in za sodelavce. Praznovanje smo sklenili s prijetnim druženjem.

Kot je uvodoma v svojem nagovoru ob koncu svete maše, ki jo je daroval upokojeni mariborski nadškof, msgr. dr. Franc Kramberger, dejal direktor gospod Zlatko Gričnik »To ni zgolj obujanje spominov na dan, ko so bili ti zidovi, pred sedemnajstimi leti blagoslovljeni, temveč je to praznovanje občestva, ki v tem domu živi, dela, diha in ustvarja toplino pravega domačega ognjišča. Danes stojimo na trdnih temeljih preteklih let sobivanja, sodelovanja in skupnih prizadevanj. To je trenutek, ko praznujemo vse, kar smo skupaj ustvarili in dosegli.«

Upokojeni nadškof je v svoji pridigi spomnil na 35-letnico organiziranega karitativnega delovanja na tleh današnje mariborske nadškofije v okrilje katere spada Dom sv. Lenarta. V nepozabnem spominu mu je ostal dan, ko je kot mariborski škof ordinarij v letu 2007 opravil blagoslovitev temeljnega kamna in eno leto kasneje blagoslovil dokončano stavbo in jo izročil svojemu namenu. Poudaril je, da je obletnica delovanja lepa priložnost, da se zahvalimo Bogu, vodstvu in vsem uslužbenkam in uslužbencem za skrbno opravljeno delo vsak dan znova. Pohvalil je delo prav vseh služb in pomen njihovega dela za skupen rezultat in da v domu skrbijo tudi za najrazličnejše dejavnosti, ki popestrijo vsakdanjost. Izpostavil je tudi pomenljive besede papeža Frančiška, ki pravi: »Zanemarjanje ali odpis starejših je nedopustno in neodgovorno, domovi za starejše ne smejo biti domovi odrinjenih, odpisanih, marveč zavetišča in svetišča človečnosti, kjer vsak oskrbovanec ohrani svoje dostojanstvo in pomembnost.«

Zahvalne svete maše se je udeležilo veliko stanovalcev, prišli so tudi zaposleni in povabljeni gostje. Ob sproščenem druženju, pogovoru, dobri pogostitvi smo se še nekaj časa zadržali v dnevnem centru.

Tam so nas zaposleni in njihovi uporabniki lepo sprejeli z dobro kavico in pecivom, ki so ga spekli sami. Razkazali so nam njihove prenovljene prostore, njihove delavnice in izdelke, ki jih sami izdelujejo in tudi prodajajo.

Ta dan so imeli za nas pripravljeno tudi gledališko igro z naslovom Medo Edo in Medvedka Metka. Celotno sceno in igro pa so pripravili in odigrali uporabniki in zaposleni ene izmed Mariborskih enot VDC Polž.

Naši stanovalci so se imeli zelo lepo in ta dan preživeli malo drugače.