Novice

Kot se za poletje spodobi, smo si pripravili sladoledni piknik. Vročina zunaj nas je pregnala v notranje prostore, kjer smo bolj sproščeno zadihali in si privoščili sladoled s sadjem in kavico, na vseh oddelkih.

Svoje kulinarične želje smo si tudi uresničili v delavnici delovne terapije, kjer smo nabavili domači  stročni fižol, ga skuhali in zabelili z domačo zaseko in smetano...kot nekoč doma. Zraven smo še postregli doma pripravljeno jabolčno čežano. Tako navado in kombinacijo jedi imamo ponekod na Štajerskem, zabeljen fižol z jabolčno čežano.

Nato so bili v planu slivovi cmoki,  tudi po domačem receptu in s pomočjo pridnih rok.

Po dogovoru je na vrsto prišla tudi peka skutinih palačink. Navdušeni, veseli, zadovoljni ob pripravi, pečenju in pričakovanju ob vseh omamnih vonjavah smo si palačinke privoščili v paviljončku , na vrtu.

Rezervirali smo tudi 3 dneve, v katerih smo na vrtu po oddelkih izvedli Pizza party. Stanovalce smo pogostili s pizzami, dostavljenimi na dom, podjetja Vinska trta iz Voličine. Vse pohvale kuharjem in dobrodošla ideja in nekaj novega nam je popestrilo življenje in prineslo novo temo za pogovor in obujanje spominov. Katera pijača se najbolj poda k pizzi? Pivo, seveda, v zmerni količini, se razume.

Ga Tomažič je nekaj svojih domskih prijateljic povabila in nam dovolila fotografirati svoj balkon, katerega krasijo vzorno negovane balkonske cvetice. Vsa pozornost, ljubezen, veselje in znanje o vzgoji in negi cvetja se ji poplača in odraža z  bujnim cvetenjem. Kot zanimivost, da lahko občuduje in skrbi za svoje cvetje, ima stojala s koriti nameščena na notranjo stran balkona,  tako res maksimalno uživa v svojem delu in njegovih rezultatih. Kljub temu pa njeno cvetje lahko občudujemo tudi izpod balkona in okolice zunaj.

V tem času, ko zaradi ukrepov preprečevanja širjenja COVID 19 ne sodelujemo s šolo, vrtcem in ostalimi ponudniki medgeneracijskih, družabnih, razvedrilnih in kulturnih dogodkov, prilagojene aktivnosti potekajo na oddelku, v lepem vremenu tudi  zunaj na dvorišču in na vrtu.

Na vsakem oddelku 1x na teden z delovno terapevtko potekajo glasbenogibalna skupina, na kateri se naučimo in plešemo sedeče koreografije na poljubno glasbo, največkrat po željah. Ob tem se razgibamo, predihamo, poskrbimo za dobro počutje, boljšo gibljivost, koordinacijo ter vitalnost. Ob kakšnih znanih melodijah si pa obvezno še zapojemo.

Prav tako se na obeh oddelkih 1x na teden zberemo na družabnorekreativni aktivnosti, ki jo skupaj izberemo : met v tarčo, balinčki, bowling, lovimo ribice...

En krat na teden na vsakem oddelku poteka telovadba s fizioterapevtko. Tako je poskrbljeno, da se  stanovalci razgibajo, poskrbijo za gibljivost, mišično moč in da ostajajo v čim boljši fizični kondiciji.

Da smo informirani o dogajanju doma in po svetu, pa poskrbimo za stanovalce na bralnih uricah s socialnimi delavkami.

Jesen je pred vrati, za stanovalce nekoč v preteklosti aktualna opravila spravljanja  jesenskih plodov so že v teku in naše domske dekoracije so tudi že v duhu jeseni, ki pa si želimo, da bo topla, prijetna, mirna z upanjem in vero, da se izognemo nevšečnostim, ki jih prinašajo sezonske okužbe, kot tudi nova, kateri smo v veliki meri podredili svoje življenje, razmišljanje in ravnanje, vse v dobro celotne skupnosti.

Ob prehodu v jesen pa smo, tako kot vsako leto, imeli trgatev. Grozdje, ki ga "oskrbujejo" naši stanovalci ob pomoči naših zaposlenih razveseli ves dom. Kako prijetno je pozobati domače grozdje ob prijateljih in tako dodati še en kamenček lepega spomina v mozaik našega skupnega bivanja.

Pred nami je jesen. Vse aktivnosti prilagajamo razmeram novega koronavirusa z željo in upanjem, da bomo skupaj z odgovornim ravnanjem obvarovali našo domsko skupnost - Doma sv. Lenart. Verjamemo, da nam bo uspelo.  

Hvala vsem stanovalkam in stanovalcem, svojcem, prijateljem in sodelavcem Doma sv. Lenart za odgovorno in dosledno spoštovanje priporočil in navodil, ki veljajo v času koronavirsa, predvsem pa vsem za strpnost in medsebojno podporo. Skupaj zmoremo in skupaj nam bo uspelo. HVALA!

V Domu sv. Lenarta to poletje doživljamo na svojski način, saj je to poletje še posebej drugačno. Stanovalci se radi  spominjajo lepih poletij iz svojega otroštva, ki so bila povečini delovna, saj so veliko pomagali doma na polju, travnikih, sadovnjakih in vinogradih. Bili pa so to brezskrbni dnevi bosonogega tekanja naokrog in druženja v soseščini, delovnih akcij, pa tudi veselja ob različnih priložnostih (praznovanja, vaški plesi, veselice, žegnanja, sejmi). Radi se spominjajo poletij z družino, ki so jo ustvarili, izletov in oddihov, ki so si jih lahko privoščili.

»Zdaj pa je vse drugače,« pravijo in povedo, da ostajajo lepi spomini. So pa neskončno veseli razglednic in sporočil, ki jih pošljejo bližnji iz vseh koncev in krajev. Zadovoljstvo in lepe poletne trenutke pa iščejo v okviru možnosti, ki jih imajo in v okviru domskih dejavnosti, ki to poletje potekajo »ločeno«, pa  vendarle nič manj prisrčno in družabno.

Stanovalci Dom sv. Lenarta, se v jutranjih in dopoldanskih urah radi odpravijo na sprehod do mestnega parka, posedijo na klopcah, terasi ali v utici ob domu, se posladkajo z dobro kavico ali osvežujočim napitkom, sladoledom,…

Prijetne trenutke pa jim skušamo pripraviti tudi zaposleni, ki organiziramo aktivnosti v manjših skupinah. Tako smo se sladkali z lubenicami, uživali ob pivu in ledeni kavi. V nekoliko drugačni obliki smo se letos družili na pikniku ob dobri jedači in pijači in se sladkali na sladolednem pikniku. Skozi vse poletje pridne stanovalke vestno skrbijo za domski vrt, tako, da smo že poskusili prve sadove, pripravljajo zelišča in dišavnice, izvedli smo tudi nekaj ustvarjalnih delavnic, redno prebiramo aktualne novice in si izmenjamo mnenja o aktualnih dogodkih, stanovalci redno telovadijo, praznujemo rojstne dneve, tudi sveta maša je na voljo vsak dan. V okrnjeni obliki potekajo tudi miselne, glasbeno-gibalne delavnice in rekreativne delavnice (tarča in bowling, odbojka). Na Krištofovo nedeljo je mašnik s prošnjo za varno vožnjo blagoslovil službene avtomobile in avtomobile zaposlenih.

Stanovalke in stanovalci tudi individualno ustvarjajo – pletejo, kvačkajo, barvajo, izdelujejo razne druge izdelke. Nekateri si čas krajšajo tudi z branjem, nanizankami ali se po Skypu družijo s svojci, ki so v tujini.

Veseli smo, da je dom za obiskovalce odprt in da je epidemiološka slika v našem kraju zaenkrat dobra, da so bližnji naših stanovalk in stanovalcev odgovorni ter razumejo in tudi v veliki večini upoštevanju ukrepe, ki se izvajajo ob obiskih.

Tudi vsi zaposlenih vložimo veliko dodatnega truda, da omogočamo in izvajamo dodatne ukrepe glede razkuževanja, zračenja, čiščenja, ohranjanja distance. Skratka veseli smo, da vsi skupaj (stanovalci, njihovi bližnji in zaposleni) ravnamo odgovorno in dosledno upoštevamo ukrepe za preprečitev širjenja okužb, v našem primeru - pa še dodatno, da z vsemi ukrepi (nošenje maske, higiena kašlja, spremljanja simptomov okužb pri Covid-19, itd…), preprečujemo morebitni vnos in razširitev okužbe po domu.

Verjamemo, da nam bo le skupaj uspelo, zato še enkrat iskrena vsem našim stanovalkam, stanovalcem, njihovim bližnjim in zaposlenim v Domu sv. Lenarta za odgovorno, vestno, dosledno in strokovno izvajanje ukrepov ob bivanju, srečevanju in delu. Naj nas lepi trenutki popeljejo v prihajajočo jesen varno, predvsem pa brez okužb s koronavirusom.

Zlatko Gričnik, direktor

Zato smo se v domu odločili, da bomo sami preoblekli našo avlo in pripravili razstavo, ki bo na ogled vsem nam, stanovalcem in zaposlenim.

Tako smo v okviru delovne terapije in aktivnosti prostega časa uresničili idejo, da postavimo razstavo, na kateri so predstavljene misli in citati znanih osebnosti, poimenovali smo jo »Ulica lepih misli in citatov«.

Misli o raznih vidikih našega življenja so zbrane in postavljene v okvirje, ki so jih pomagali izdelati stanovalci. Zadovoljni z narejenim, smo razstavo postavili in sedaj premlevamo, prebiramo in komentiramo te »globoke« misli. Nova tema za pogovor, aktivnost, ki nas poveže in odvrne od manj prijetnih vsebin, ki jih doživljamo v tem času, v času koronavirusa. 

Kljub dolgotrajni popolni izolaciji se nismo predali malodušju, temveč vedno znova skupaj iščemo nove poti, možnosti in priložnosti, da naše misli preusmerjamo v pozitivno smer in tako iščemo vedno tisto lepo, dobro in plemenito, ki nam je velikokrat "skrito", ker gledamo zgolj z očmi in premalo s srcem. Veličina naših trenutkov, naših srečanj se skriva v majhnih pozornostih, ki jih delimo drug drugemu.

Ga. Marija, ga Danica, ga Betka in g. Ciril so z veseljem poprijeli za delo in sodelovali pri pripravi gredic ter zasaditvi. Zelišča in  dišavnice nas bodo zaposlile skozi leto, ko jih bomo ogledovali, vonjali, okušali in ugotavljali katera so ter kako jih uporabiti. Seveda jih bomo morali tudi zalivati, negovati in obrezovati.

Ga Betka pa je svoje znanje o vzgoji zelenjave uporabila, ko je vzgojila sadike paradižnika, katere nam je podaril Spar Slovenije v okviru projekta »Spar kot nekoč«. K projektu so povabili 10 vrtcev in 5 domov za starejše v Sloveniji. Podarili so nam semena starih vrst solate in paradižnika ter nekaj vrtne zemlje.

Mi pa si prizadevamo, da bi nam uspelo iz semen vzgojiti zelenjavo, ki bi jo lahko tudi uporabili ter jim poslali fotografije, kot smo dogovorjeni.

Malo je odvisno od nas, veliko pa tudi od vremena, ki upamo, da bo tudi na naši strani, tako kot je na naši strani volja, srčnost in delavnost.

Tudi "utrujenost" nog naših stanovalk in stanovalcev ne prepreči, da ne bi izvajali športne aktivnosti v domu. Odbojkarski izziv smo malce priredili, tako da smo "odbojko" igrali sede z "žogo", ki je dlje časa "potovala" od enega konca do drugega in tudi bolj počasi se je "spuščala" proti tlom. Vsi smo bili zmagovalci. Na koncu igre nismo vedeli ali smo "utrujeni" od igranja ali od smeha.

Nekaj utrinkov odbojkarskega izziva:

Ponovni obiski, sicer pod strogimi pogoji in časovno omejeni, so omogočeni. Veseli smo, da se življenje v domu ponovno vrača v stare tirnice, kar se tiče obiskov. Res je, da morajo biti obiski najavljeni in vnaprej dogovorjeni ter časovno omejeni in izvedeni pod strogimi varnostnimi pogoji, vendar bomo tudi ta izziv skupaj, družno prebrodili.

Hvala vsem obiskovalcem naših stanovalk in stanovalcev, da spoštujete navodila, ki veljajo ob obiskovanju in da to z razumevanjem sprejemate. Naši stanovalci lahko tako istočasno brez skrbi posedajo na svežem zraku pred domom, saj vedo, da ste tudi vi, kot obiskovalci, odgovorni, ne le do sebe in svojih bližnjih, ki živijo v domu, temveč do slehernega, ki biva in dela z vašimi bližnjim v domu. HVALA.

Hvala vsem obiskovalcem za izrečene besede pohvale, zahvale vsem nam - vašim bližnjim in nam zaposlenim - za srčno skrb in oskrbo v tem času, ko smo zaposleni poskušali ob svojem rednem delu, vsaj malo "nadomestiti" izpad neposrednega obiskovanja bližnjih, tako da smo skupaj lažje prehodili ta čas popolne izolacije "od zunaj".

Vsi v domu verjamemo, da smo se po najboljših močeh trudili skrbeti drug za drugega, ne le na področju oskrbe in nege, temveč tudi na področju medsebojnih odnosov, podarjanja časa za izmenjavo izkušenj in preizkušenj, ki so jih naši stanovalci v preteklosti že preizkusili in na sploh za vse, kar smo lahko drug drugemu v danih okoliščinah podarjali, da bi življenje v domu bilo lepo in srčno.

HVALA vsem naših stanovalkam, stanovalcem, sodelavkam in sodelavcem, da smo ZMOGLI in da ZMOREMO. Skupaj smo in skupaj gremo novim izzivom in tudi zmagam naproti. HVALA!

Naša stanovalka gospa Jožica Cebek je samoiniciativno začela šivati zaščitne maske, ki jih je podarila mnogim sostanovalkam. Večkrat pa je, kadar smo se stanovalci in zaposleni zbrali pred domom na svežem zraku, igrala tudi na harmoniko s svojega balkona in tako nam "pripravila" koncert domačih pesmi, ki so božale naše duše in odvračale misli od stanja v katerem smo se znašli v tej epidemiji. 

Izdelava mask

Igranje na harmoniko

"Ujetost" ni premagala srčnosti in dobrote mnogih, da ne bi drug drugega bodrili za lepši jutri in tako skupaj premagali preizkušnjo, ki nam je naložena. 

Hvala sleherni stanovalki, stanovalcu in sodelavcu našega doma za srčnost, solidarnost, odgovornost, strokovnost, požrtvovalnost ter za duh družinskega bivanja oziroma timskega sodelovanja. HVALA!

Skupaj smo in skupaj bomo zmogli!

Obiski so dovoljeni ožjim družinskim članom in sicer po eno osebo naenkrat. Vsakemu stanovalcu se obisk zagotovi vsaj enkrat na teden. Obiski so časovno omejeni na 15 minut, prav tako je obisk časovno določen. V lepem vremenu se bo obisk izvajal na prostem, ob slabem vremenu pa v prostoru, ki bo/je predviden za obisk v teh razmerah. Obiski v sobah niso dovoljeni oziroma bodo dovoljeni pogojno tistim, ki ne bodo mogli sprejeti obiska v za to pripravljenem prostoru.

Zaradi zagotavljanja varnosti in priprave prostora pred in po obisku, je potrebno obisk uskladiti in sicer od ponedeljka do petka med 9.00 11.30:

• za obisk bližnjih, ki bivajo na varovanem oddelku doma pokličite št.: 030 643 200,
• za obisk bližnjih, ki bivajo na 1. nadstropju doma pokličite št.: 030 643 207,
• za obisk bližnjih, ki bivajo na 2. nadstropju doma pokličite št.: 051 600 541,
• za obisk bližnjih, ki bivajo v oskrbovanih stanovanjih pokličite št.: 030 643 222.

Na obisk lahko pride le oseba, ki nima znakov okužb dihal (npr. povišana temperatura, kašelj, bolečine v grlu, žrelu, nahodni znaki, bolečine v mišicah), da ni bila v zadnjih 14 dneh v stiku s COVID-19 okuženo ali potencialno okuženo osebo (npr. oboleli svojci, sostanovalci ali sodelavci; v nadaljnjem besedilu: stik z okuženo osebo) in da je v času epidemije spoštoval vsa navodila stroke za preprečevanje širjenja okužb.

Obisk se prekine v kolikor oseba ne bo spoštovala pravil v času obiska (razdalja 1,5 metra, uporaba zaščitnih sredstev, brez telesnih stikov, itd.)

V upanju, da bomo z odgovornim vedenjem in doslednim izpolnjevanjem priporočil tudi v prihodnje obvarovali naše stanovalce, vaše bližnje, vas pozdravljamo in se vam še enkrat iskreno zahvaljujemo za vso razumevanje in potrpljenje v času trajanja epidemije.

Skupaj zmoremo. Skupaj smo odgovorni drug za drugega. Hvala.

Zlatko Gričnik, direktor

V domu omogočanje obiskov pozdravljamo, saj je neposreden stik z bližnjimi zelo pomemben pri ohranjanju dobrega počutja naših stanovalk in stanovalcev, kakor tudi vseh ostalih, ki v domu delamo. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi in visoko stopnjo odgovornosti vas in nas ponovno omogočili kar se da običajno bivanje in življenje v domu. Istočasno se vam zahvaljujemo za vaše razumevanje, pomoč in vso skrb do sedaj, posebej v času od "izolacije" doma. Hvala vam, da ste nam in še nam stojite ob strani in nas bodrite v tej težki preizkušnji. Resnično smo vlagali vso svoje znanje, ljubeznivost in tudi prosti čas , da smo in da dostojno in skrbno skrbimo za vaše bližnje, za naše stanovalke in stanovalce. Veliko napora se vlaga tudi v preprečevanje vnosa okužbe, zato moramo tudi vnaprej izvajati vse preventivne ukrepe tukaj v domu, kakor tudi doma, kjer moramo vsi biti samoodgovorni za dosledno izvajanje priporočil in preventivnih ukrepov, ki veljajo v Sloveniji.

Pogum, razumevanje in pozitivna naravnanost vaših bližnjih, naših stanovalk in stanovalcev pa nam dodatno vlivajo moč in željo biti ne le delavec teh ali onih opravil, temveč nam dajejo energijo in tudi zadovoljstvo, da smo ostali in obstali biti solidarni, človeški in srčni drug drugemu. Da smo ostali družina soodgovornosti, ljubezni in medsebojnega razumevanje.

Hvala vsem našim stanovalkam in stanovalcem, hvala vam dragi svojci in prijatelji naših stanovalk in stanovalcev, hvala lokalni skupnosti, vsem deležnikom, našim koordinatorjem, domskemu zdravniku, hvala .... vsem vam, ki nas podpirate tudi v molitvi in želji, da bomo zmogli in

HVALA

vsem mojim sodelavkam in sodelavcem, ki opravljate delo v tem času, ne le z znanjem, temveč tudi s srčnostjo, saj le tako postajamo vedno bolj bližnji sočloveku v stiski in preizkušnji. ISKRENA HVALA!

Ob današnjem dnevu - 1. maju, želim vsem lep praznik dela, pa čeprav je za nekatere deloven. Naj bo vsem nam v ponos, da je delo vrednota, ki se mora gojiti in spoštovati na obeh straneh - na strani delodajalca, kakor na strani delojemalca - saj smo v delu povezani. Delavec si zasluži za opravljeno delo pošteno plačilo in korekten odnos svojih sodelavcev na vseh nivojih. In delodajalec si zasluži skrbnega, marljivega, vestnega in srčnega delavca, ki s svojim delom daje neizbrisen pečat organizaciji, družbi.... v kateri opravlja svoje poslanstvo.
In naj nam 1. maj prinese tudi uresničitev naših prošenj, da bi se kadrovski normativi za dejavnost varstva in skrbi za starejše, posebej v domovih za starejše ovrednotili tako, da bodo pomoči potrebni dobili potrebno pomoč na vseh področjih in da bodo vsi, ki delajo v tej dejavnosti, dobili končno tudi priznanje v obliki zadostnega vrednotenja tega dela.

Zlatko Gričnik, direktor

Po sedmih tednih se človek začne spraševati zakaj?! Kako to! Zakaj je ta preizkušnja prišla? Zakaj so prav starejši najbolj ranljivi in jih virus najbolj prizadene!

Smo mar kaj spregledali! Je to opomin, da moramo, ne le sedaj v času epidemije, biti bolj pozorni do njih, jih "paziti", jim nameniti več časa, imeti za njih več razumevanja. Kljub starosti niso še "odpisani". So del naše družbe, ki s svojimi življenjskimi izkušnjami bogatijo vse nas. Njihovo delo, njihov trud je pripomogel, da lahko danes tudi mi uživamo sadove te države, Slovenije. Vsak od njih je in še je gradnik "veličastva", ki se imenuje Slovenija. Pred nami je praznik - dan upora proti okupatorju. Mnogo od teh starejših so priče tega upora proti takratnemu agresorju. Takrat so se Slovenci združili, da so se enotno postavili po robu agresorju, okupatorju, pa čeprav so vedeli, da je to lahko tudi usodno za marsikaterega deležnika takšnega upora. Danes se bojujemo proti "okupatorju", ki je neviden, proti virusu, ki bo dodobra pokazal, koliko smo Slovenci enotni in koliko si želimo, da je vsak od nas varen.

Današnji boj proti okupatorju terja drugačno taktiko, terja, da se ne združujemo, temveč da smo ločeni, le tako se lahko uspešno postavimo po robu temu nevidnemu sovražniku. Toda ta koronavirus ni edini sovražnik, ki nas v tem času ogroža. Ogroža nas tudi sovražnik, ki se imenuje brezbrižnost, sebičnost, samozadostnost, egoizem in ...  ja, še bi lahko naštevali. Toda ne smemo se predati. Odločno se moramo upreti temu sovražniku s srčnostjo, nesebičnostjo, s poštenjem, plemenitostjo, predvsem pa z zavedanjem, da smo drug drugemu poklicani delati dobro in da je sleherni član naše družine, ki se imenuje Slovenija pomemben, ne glede na svojo starost.

Vsakdo od nas ne more delati velikih, odmevnih stvari, toda vsi lahko delamo male stvari s srčnostjo in veliko ljubezni in tako pripomoremo, da smo vsi gradniki ene velike LJUBEZNI, ki vse premaga, vse upa, vse prenese in ki nikoli ne mine.

Hvala vsem za razumevanje, za vso podporo, za skrbnost, za srčnost. Vsem hvala! Posebej pa našim stanovalkam in stanovalcem, njihovim bližnjim in vsem mojim sodelavcem!

Skupaj smo, skupaj bomo zmogli in skupaj pišemo veliko zgodbo z naslovom "Lepo in spoštljivo jima je stregel na starost" (Tob 14,13).

HVALA!

Pa še nekaj utrinkov v slikah iz Doma sv. Lenart:

_________________________________________________________________________________________________________________

Kristus nima danes drugih rok kot naše, da bi nadaljeval svoje delo ljubezni.
Tudi nima drugih nog kot naše, da bi vodil ljudi po poti ljubezni, spoštovanja in solidarnosti.
Kristus tudi nima drugih ust kot naših, da bi govoril ljudem o Ljubezni.
Tudi nima druge pomoči kot našo, da bi ljudem pomagal v preizkušnjah življenja.
Mi smo danes vzgled njegove nesebične Ljubezni, ki jo ljudje gledajo.
Mi smo danes Njegovo sporočilo v besedi in dejanjih.

Naj naša usta govore besede spodbude in tolažbe.
Naj se naše roke ukvarjajo s pravimi rečmi.
Naj naše noge stopajo po pravih poteh.
Naj bodo naše misli pozitivne.

_________________________________________________________________________________________________________________

Čas v katerem živimo, ni naklonjen »druženju«, ni naklonjen, da bi si bili blizu drug drugemu. Ob izbruhu epidemije koronavirusa smo se naenkrat znašli pred velikim izzivom, pred na prvi hip visokim zidom, ki je v nas vseh zasejal strah. Mnogi imajo danes žal občutek, da so se nam zaprla vrata in da ni nobenega izhoda.

Tudi Jezusovim učencem, ki so Učitelja tri leta spremljali, so se na Veliki petek zaprla vrata. Niso videli izhoda. Niso mogli verjeti, kako je možno, da je njihov Učitelj, Božji Sin, umrl na križu. Niso in niso mogli verjeti. Še dan prej so z njim večerjali, se pogovarjali, družili in potem naenkrat…

Če so še dan prej bili pripravljeni Zanj dati življenje, se Zanj boriti, se z Njim podati v neznano pot, pa so ob Njegovem prijetju, ob »izbruhu« nevarnosti, drug za drugim padli. Ja, en ga je izdal za trideset srebrnikov, drugi zatajil, spet tretji ni verjel na besedo, vsi pa so se v strahu razkropili takrat, ko bi morali najbolj stopiti skupaj. Razbežali so se, ko bi morali biti močni v vsem, kar jih je učil. Poskrili so se, ko bi morali drug drugega podpirati in biti povezani kot ena družina.

Kljub temu, da so se učencem na veliki petek zaprla vrata, je Bog tretji dan odprl okno. Z odvaljenim kamnom izpred groba je v temo zasijala svetloba vstajenjskega jutra. Bog je odprl okno v svetlobo življenja, odprl je upanje. Podaril nam je vero v življenje. Podaril nam je možnost biti nosilec upanja in ljubezni v vseh okoliščinah.

Epidemija koronavirusa je zarezala tudi v našo skupnost, bodisi na državni, lokalni, domski, sosedski, kakor tudi družinski ravni. Hvala Bogu, da se nismo razkropili in nemočnih pustili za sabo. Hvala Bogu, da se nismo odrekli tistim, ki potrebujejo Ljubezen, ki se zrcali preko našega vestnega in poštenega dela ne glede na okoliščine. Hvala Bogu, da nismo na cedilu pustili svoje skupnosti. Hvala Bogu, da na naš poklic ne gledamo samo skozi dodatne »srebrnike«, temveč delamo to zaradi ljubezni do poklica in do vseh, katerim smo bili poslani biti tolažniki in spremljevalci v teh težkih časih. In hvala Bogu, da imamo drug drugega in talente s katerimi vršimo ter udejanjamo dela ljubezni.

Spoštovani bližnji naših stanovalk in stanovalcev, dragi prijatelji in sodelavci Doma sv. Lenart!

Želim Vam, da se vaše misli ne bi ustavljale ob pogledu na Križanega, da ne bi postajali ob zidu velikega petka. Vabim in spodbujam vas: ozrite se preko zidu, ki ga pred nas postavlja Veliki petek. Ozrite se proti velikonočnemu jutru, ko sta dobrota in življenje premagala zlo in smrt. Velika noč je praznik našega upanja, v moči katerega zmoremo pogumno nositi težo življenja. Tega upanja potrebujemo sedaj bolj kot kadarkoli prej in bolj kot vsakdanjega kruha. Poslani smo, da to upanje s svojimi mislimi, besedami in dejanji prenašamo ljudem, ki so morebiti »obstali« pred zidom velikega petka.

Skupaj smo bili poklicani, da oskrbujemo, negujemo in osrečujemo bližnje.

Iskreno sem hvaležen ne le, da delamo odgovorno in s srcem, temveč, da smo ostali v tej preizkušnji kot povezana družina, ki skrbi za dobrobit vsakega izmed nas.

Vsem se zahvaljujem za strpnost in razumevanje ter Vam in Vašim bližnjim želim blagoslovljene in milosti polne velikonočne praznike.

Zlatko Gričnik, direktor

_________________________________________________________________________________________________________________

V nadaljevanju pa nekaj utrinkov (v slikah in besedi) iz življenja v Domu sv. Lenarta v tem velikem tednu:

Posnetki:

Recital stanovalke ga. Antonije Šapuerl (pesem, ki ga je recitirala pred 80 leti kralju Petru II. Karađorđeviću)

Pozdravi naših stanovalk

Utrinek iz domskega dopoldneva v velikem tednu

Ob letošnjih velikonočnih praznikih, ki jih praznujemo ločeno od svojih bližnjih, se dejansko lahko počutimo kakor Jezusovi učenci, ki so bili ločeni od svojega Učitelja, Odrešenika. Toda, kljub dejstvu, da so ob preizkušnji zatajili in za kratek čas, v človeški nemoči, izdali oziroma zavrgli vse tisto v kar so verjeli, so nazadnje vseeno slavili zmago poguma nad strahom, zmago dobrote nad hudobijo. Potreben je bil čas in nenazadnje poglobitev vase, da so spoznali in doumeli, ne z očmi, temveč s srcem, da ni vse izgubljeno. Ko so spoznali, da nas Bog ne bo nikoli zapustil, ne glede kaj vse bomo storili, v kakšnih težkih preizkušnjah bomo, so premagali strah in nadaljevali pot ljubezni in solidarnosti.
Velika noč je praznik našega upanja, v moči katerega moremo pogumno nositi bremena življenja.
In v tem upanju vam vsem voščimo blagoslovljene Velikonočne praznike!

HVALA VAM!

Vaše stanovalke, stanovalci in zaposleni Doma sv. Lenart!

Voščilo v besedi in sliki!