Novice

Kultura je umetnost, zapisana v knjigah, naslikana na platnih in ujeta v glasbi. Prav to smo želeli doživeti tudi pri nas – v domačem, toplem vzdušju, skupaj s stanovalkami, stanovalci, zaposlenimi in obiskovalci. Program so obogatili domski pevski zbor, harmonikar Anej Lorber, ljubiteljski pesnik Bogomir Feliks Horvat ter upokojena baletka in ljubiteljska likovna umetnica ga. Ruža Hirschenhauser.

Ob kulturnem prazniku se po Sloveniji odvijajo številne proslave in kulturni dogodki; osrednja državna prireditev poteka v Cankarjevem domu, kjer podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada – najvišja državna priznanja za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci za življenjski opus, nagrade Prešernovega sklada pa so namenjene vrhunskim dosežkom zadnjih treh let. Upravni odbor Prešernovega sklada je prejemnike za leto 2026 razglasil 3. decembra: Prešernovo nagrado sta prejela koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, nagrade Prešernovega sklada pa Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak.

Odprtje razstave: Ruža Hirschenhauser – od plesa k barvam

Poseben del naše proslave je bil namenjen predstavitvi in odprtju razstave likovnih del ge. Ruže Hirschenhauser. Rodila se je leta 1955 v Novem Sadu (kot Ruža Teglaši) in po diplomi na srednji baletni šoli leta 1973 prišla v Maribor, kjer je ustvarila družino in svojo bogato profesionalno pot. V SNG Maribor je s klasičnimi in sodobnimi vlogami hitro opozorila nase ter pridobila naziv solistke baleta. Ob plesni karieri je delovala tudi kot baletna pedagoginja, koreografinja ter ustvarjalka številnih programov in nastopov. Ustanovila je prvo skupino za sodobni ples v Mariboru z imenom »Mladje« in jo več let vodila.

Po letih odrskega ustvarjanja je našla nove izzive v likovni umetnosti. Oktobra 2025 je v hotelu Arena pod Pohorjem v Mariboru pripravila svojo prvo samostojno razstavo Ples v barvah, sodelovala pa je že na približno dvajsetih skupinskih razstavah. Je članica likovne skupine Quo Vadis Domine (mentor akademski slikar in profesor Zlatko Prah) ter likovne sekcije Gabriela Kolbiča, pogosto pa se udeležuje tudi slikarskih kolonij. Razstavo smo na proslavi slovesno razglasili za odprto in ji zaželeli, da njena dela tudi pri gledalcih prebudijo prijetne občutke in lepe misli.

Pesem, ki govori o življenju

Na prireditvi smo predstavili tudi ljubiteljskega pesnika Bogomirja Feliksa Horvata, rojenega leta 1938 na Spodnji Velki (župnija Marija Snežna). Šolal se je na Velki in v Apačah, nadaljeval na vinarsko-sadjarski šoli v Svečini ter deloval v kmetijski zadrugi Trate. Leta 1966 se je zaposlil v Palomi, kjer je bil vodja proizvodne linije in se tudi upokojil.

Literaturi, posebej liriki, je bil naklonjen že od mladosti. V svojih pesmih piše o naravi, ljubezni, doživetjih, lepih spominih in srečanjih. Prvo zbirko Pesmi najine mladosti je izdal leta 2020, na proslavi pa smo prisluhnili izbranim pesmim iz zbirke Barve jeseni, ki je izšla lani.

Glasba, ki ogreje prostor

Z nami je bil tudi harmonikar Anej Lorber, dijak zdravstvene šole v Mariboru, ki se harmonike uči pri mentorju Siniši Čehu v Trnovski vasi. Rad nastopa na družinskih praznovanjih in prireditvah v lokalni skupnosti – in verjamemo, da ga bomo v prihodnje kdaj srečali tudi v “sestrski uniformi”. Njegova glasba je proslavi dodala mladostno energijo in veselje.

Ob zaključku smo se spomnili, da smo Slovenci majhen narod, a z veliko duhovno širino. Kultura je naš jezik, naš spomin in naša identiteta. Ni samoumevna – živi le, če jo ustvarjamo, varujemo in prenašamo naprej.

Hvala vsem nastopajočim in obiskovalcem za lep kulturni dogodek. Vsem želimo prijetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika.

ik pred začetkom pustovanja, ki ima v naših krajih bogato tradicijo, sta nas obiskala predstavnika Društva Koranti Destrnik, Jan Rebernik in Nik Dolinar, ter nam pripravila zanimivo predstavitev tradicije pustovanja in avtohtonih pustnih likov s ptujskega območja.

Društvo Koranti Destrnik je matično društvo letošnjega 20. princa ptujskega karnevala, Mira Kokola Jakoba Volovška, kapetana destrniškega, ki je na tradicionalnem Martinovanju v osrčju najstarejšega slovenskega mesta slovesno zaprisegel 11. novembra 2025 ob 11. uri in 11 minut.

Ena najbolj prepoznavnih pustnih mask je kurent, a je pustnih likov še veliko več, na primer baba deda nosi, pokači, orači, rusa … Vsak od njih ima svoje značilnosti in opravo.

Predstavila sta številne like, stanovalce pa sta najbolj navdušila s kurentovo opremo, v kateri sta za konec tudi oba divje in bučno zaplesala. Po starodavnem verovanju je kurent demon, ki odganja vse slabo, prinaša srečo in zadovoljstvo ter v deželo vabi pomlad. Čeprav je danes izgubil svojo magično moč, ni zgolj navadna pustna maska; v njem se še vedno ohranja nekaj skrivnostnega in mogočnega.

Stanovalci so imeli možnost, da so se tudi sami oblekli v kurentovo opravo.

Bilo je veliko veselja in smeha, zavrteli so se spomini … Najlepše in najbolj sladko pa še pride.

V prazničnem mesecu decembru se je v Domu sv. Lenarta veliko dogajalo: okraševanja, ustvarjanja, praznovanja, obiskovanja, druženja in pogostitve.

Skozi ves mesec se je zvrstila vrsta dogodkov in aktivnosti:
- izdelovanje adventnih venčkov, voščilnic ter krašenje skupnih prostorov in sob stanovalcev,
- nastop ljudskih pevk DU Lenart,
- nastop LP Marice za Ta veseli dan kulture,
- miklavževanje,
- ogled prenovljenega oltarja v cerkvi sv. Lenarta,
- čajanke,
- obiski lokalnih in okoliških društev: ŽK, RK, DU, SVZ Hrastovec,
- praznični nastop učencev OŠ Lenart,
- nastop LP Žitni klas,
- peka piškotov na delovni terapiji,
- nastop skupine ljudskih pevk DU Cerkvenjak,
- izdelovanje jaslic,
- božični koncert z Jurovskim oktetom,
- nastop otrok iz vrtca Lenart.

Že v novembru smo izdelovali adventne venčke, prva adventna nedelja pa je nastopila 30. novembra. Okrasili in polepšali smo dom, da se ob sprehodu skozi skupne prostore začuti praznično razpoloženje in veselo adventno pričakovanje. Izdelovali smo tudi voščilnice za dom in za stanovalce.

Pred božičem smo na delovni terapiji pekli piškote in baklavo za čajanko. Tako smo si pričarali nekaj domačnosti in se razvajali s prijetnimi vonjavami in okusi. Čajanko smo pripravili v dnevnem centru – bilo je prijetno druženje ob glasbi z gramofonskih plošč in pogostitvi, seveda ni manjkalo kuhanega vina in božičnega čaja.

Stanovalci se zelo razveselijo obiskov lokalnih in okoliških društev (DU, RK, ŽK), ki jim prinesejo lepa voščila, želje in majhne pozornosti. Tudi otroci iz vrtca in učenci OŠ Lenart nas vsako leto počastijo z nastopi, v katerih prisluhnemo glasbenim, plesnim in recitacijskim vsebinam, povezanim s prazničnim časom.

Več glasbenih skupin nam je pripravilo pevske in glasbene nastope. Še posebej svečan je bil božični koncert z Jurovskim oktetom ter sprejem Betlehemske luči miru, kateremu je sledilo druženje in pogostitev v dnevnem centru.

Lepo in pomembno je, da si vzamemo čas drug za drugega in da v tem decembrskem času stanovalcem olajšamo osamljenost in otožnost, jim pričaramo občutke bližine, tolažbe, razumevanja in naklonjenosti, se zahvalimo za vse ter si zaželimo vse dobro za naslednje leto.

V Domu sv. Agate so nas v torek, 16. decembra, razveselili otroci Osnovne šole Korena, v četrtek, 18. decembra, pa še otroci Osnovne šole Pesnica. S svojimi glasbeno-plesnimi nastopi so v naš dom prinesli pravo praznično vzdušje ter našim stanovalcem podarili veliko veselja, topline in ganjenih trenutkov, ki so marsikomu privabili solze v oči.

Otroci so se predstavili s pesmijo, plesom, gledališko uprizoritvijo ter igranjem na harmoniko. Njihova srčnost, iskrenost in mladostna energija so povezale stanovalce in nastopajoče ter ustvarile občutek bližine in pristne medgeneracijske povezanosti.

Takšna srečanja so za naše stanovalce izjemno dragocena, saj v dom prinašajo nasmehe, sproščenost in toplino, ki jo v prazničnem času še posebej pričakujemo in potrebujemo.

Iskreno se zahvaljujem vsem otrokom in njihovim mentorjem, da so si vzeli čas, prišli med nas in s svojim nastopom polepšali decembrske dni ter obogatili praznično dogajanje v našem domu.

Vesela in hvaležna sem, da se je toliko stanovalcev odzvalo na prošnjo, da bi se priporočili Mariji, nosili čudodelno svetinjo in enkrat na teden molili večno devetdnevnico, ki so jo dobili na kartonu. Ne vem, koliko jih v resnici moli, ker je težko spremljati posameznike, a želim, da bi jih čim več, ker vsi potrebujemo Božjo pomoč, posebej še bolni in ostareli. In po čudodelni svetinji in priprošnji k Božji Materi  se v resnici marsikatera želja uresniči. Poleg molitve vsak zase v sobah se nekateri zbiramo za pol ure vsak torek ob pol sedmih zvečer v kapeli, molimo, pojemo in se kaj pomenimo. Želeli bi, da bi nas bilo več, saj ima skupna molitev še večjo moč.

Mašo je ob nadškofu Krambergerju  in diakonu Žmavcu vodil narodni ravnatelj Združenja g. Rok V. Žlender CM, ki je vse prisrčno nagovoril in povabil še druge, da se priporočijo Mariji v varstvo in pomoč, enkrat tedensko molijo večno devetdnevnico in se ji vsak dan izročijo s kratko molitvijo: "O, Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo." Mašo je spremljal domski zborček. Na začetku smo se vsi po adventni pesmi Prišel je čas adventa priporočili nebeški Materi, na koncu pa se je pobudnica tega molitvenega srečanja vsem zahvalila in spodbudila k vztrajni molitvi za svoje dobro in za nas vse. Čeprav je bila nedelja, in še to popoldan, je bilo lepo, da se je je udeležilo kar nekaj ljudi z oddelkov. Bogu hvala.  Po slovesnosti pa je bilo ob pecivu in sokovih lepo srečanje  v dnevnem domskem prostoru, kjer je s. Rozalija Laznik, namestnica ravnatelja, še ponudila knjige, zloženke, sveče, kartone z molitvijo in svetinjice. Hvala tudi domskemu osebju za zelo lepo pogostitev. Korajžno naprej!

Tekst in foto: Anica Horvat

V spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ministrstvo za kulturo RS že 25 let zapored vabi in spodbuja k obisku kulturnih ustanov in dogodkov, ki so na ta dan brezplačno dostopni širšemu krogu občinstva. Vrata na stežaj odpirajo muzeji in razstavišča, obiskovalcem pa so na voljo gledališke in plesne predstave, koncerti ter drugi dogodki, namenjeni vsem generacijam.

Kulturni dogodek – koncert – smo pripravili tudi v Domu sv. Lenarta. Nastopile so pevke Marice iz DU Maribor Center. Najprej so v čast največjemu slovenskemu pesniku zapele nekaj uglasbene Prešernove poezije, nato pa še uglasbeno poezijo drugih pesnikov. Program so nadaljevale z ljudskimi pesmimi, ki predstavljajo največji del njihovega repertoarja. Doživet nastop so sklenile z narodnozabavnimi vižami ob spremljavi harmonike, na katero je zaigrala ena izmed pevk.

Srčen kulturni dogodek je bil lep uvod v decembrska praznovanja, ki se jih vsi že zelo veselimo.

Praznik Martinovo smo v Domu sv. Lenarta obeležili z nastopom glasbeno-instrumentalne skupine Rožmarin. Že ob prvih taktih je skupina s svojo značilno energijo, prepletom ljudskih napevov in sodobnejših pesmi pritegnila pozornost stanovalcev in obiskovalcev. Posebno zanimanje so vzbudila njihova doma izdelana starinska glasbila in seveda nepogrešljiva harmonika.

Dogodek je bil obogaten z tradicionalnim krstom vina, ki ga je v humoristični in slikoviti izvedbi opravil “sv. Martin”. Glasbi in petju so se tako pridružili še smeh, dobra volja in pristna družabnost.

Dogodek je na lep način združil glasbo, tradicijo in humor ter stanovalcem omogočil, da so vsaj za nekaj časa pozabili na skrbi in se prepustili zdravilnemu vplivu glasbe, druženja in smeha.

Ob občinskem prazniku Občine Lenart je bilo  letos še posebej slovesno, saj so svečano odprli nov prizidek k Osnovni šoli Lenart in kot vsako leto podelili občinska priznanja. Slovesno so obeležili tudi lenarško nedeljo, ki je hkrati bila tudi zahvalna nedelja. Zaigrala je godba, zaplesale mažoretke, na stojnicah je bilo na voljo vino in dobrote lokalnih kmetij. Vmes je bilo še martinovanje na trgu.

V družbi muzikantov in pevcev iz Dvorjan, ki jih vodi gospod Božo Čobec, smo na več načinov praznovali tudi letos. Dvorjanski muzikanti so nam pripravili praznični koncert, kateremu je sledila pogostitev v dnevnem centru. Lenarško in zahvalno nedeljo smo praznovali v naši domski kapeli, ki so jo stanovalke ob tej priložnosti posebej lepo okrasile. Skupina stanovalcev pa se je v ponedeljek odpravila v župnijsko cerkev, kjer smo bili deležni prisrčne dobrodošlice domačega župnika, gospoda Marjana Pučka, ki nam je podrobneje predstavil obnovo ter blagoslovitev in posvetitev darovanjskega oltarja.

S pomočjo dobrosrčnih ljudi in ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev, dobrih sosedov in župnije, smo lahko praznovali in se Lenartovega v Domu sv. Lenarta lahko veselili tudi letos. Prav vsem smo iz srca hvaležni.

Bil je lep sončen  torek,  7 oktober 2025.  Vse je dišalo po jesenskih radostih, mi pa smo se  odpravili v Sv. Trojico na delavnice, ki so potekale    v okviru   programov UNESKA.   Aktivnosti  so se dogajale v tednu otrok  z  osrednjo temo »prijaznost«   in z namenom  medgeneracijskega  druženja. Naši vedno prijazni Polona in Liljana sta poskrbeli za  vso logistiko in udeležbo  predstavnikov iz  našega Doma.      

Metko, Betko in mene je  peljal   sostanovalec  Bruno in tako smo se  štirje   izmed  ostalih predstavnikov   sive eminence  peljali novim izzivom naproti. Iz našega Doma nas je  bilo kar nekaj , pa tudi  iz Agate in Doma Danice Vogrinec so  se  nam pridružili.

V Osnovni šoli  Svete Trojice so nas pričakali prijazni organizatorji tega dogodka in kar je najpomembneje  naša bodočnost, torej naši  mladi šolarji iz te šole.  Bilo je živahno in  zelo čustveno, saj smo podoživljali svojo otroštvo.

Po uvodnih pozdravih in dobrodošlicah pomembnih predstavnikov  šolske skupnosti  so nas  razporedili v 10 delavnic, kjer smo sodelovali  z učenci od 1.  do 9. razreda.

Vsakega  izmed nas  so vključili v eno izmed  desetih interesnih delavnic in nam določili dva učenca kot mentorja, ki sta  nas   ves čas  vodila skozi program.

Mene  in predstavnico iz Doma Danice Vogrinec  so vključili v likovno delavnico, kjer sva  bili dodeljeni vsaka v drugo skupino.  Moji  mladi mentorici  sta bili dve Evi, zato sem zaradi lažjega komuniciranja  predlagala , da naj bo ena Evica in druga  Eva. Soglasno sta se strinjali, da je manjša po postavi  Evica, večja pa Eva.

Preden smo začeli likovno ustvarjati, smo se spoznavali, poudarili, kako pomembno in lepo je reči PROSIM in HVALA. Obe skupini smo se tekmovalno pomerili v ugibanju pomena risbic, ki so jih posamezni učenci risali na tablo. Ni treba ugibati, kakšen je bil rezultat. Neodločen seveda.

Potem pa je prišlo na vrsto  likovno ustvarjanje. Tiskali smo na karton. Pri tem smo uporabili čipke, barve in  valjčke . Na  natiskano  osnovo smo  narisali  motiv s pomočjo šablon.   Potem pa smo  s čopičem pobarvali ozadje, tako da se je  motiv v vzorcu čipke pokazal v vsem svojem  razkošju in čaru.

Pri delu  smo drug drugemu  pomagali  z idejami in postopkom izvedbe. Eva mi je pomagala izrezati šablone, učenec Ervin, ki je sedel poleg mene , z iskanjem motiva na računalniku in  Evica  pri tiskanju. Moji nasveti, kako razporediti motive  po risalni ploskvi , kaj je pomembno pri   tem , kako barve poudarijo bistvo  izražanja razpoloženja in čustev, pa so bili dobrodošli mladim ustvarjalcem. Bili smo družni in ustvarjalni. Rezultati našega dela  bodo vidni na razstavi, ki bo v maju mesecu  2026 na  ogled tudi v  našem domu.

Po končani delavnici smo se družili z udeleženci drugih delavnic in ugotovili, da smo se vsi imeli zelo lepo in  si  ogledali   poučno igrico Društva za boljši svet ,katere moto je bil, da lahko vsak izmed nas prispeva nekaj malega k ustvarjanju boljšega sveta.

Dragica Pogorevc - Kočička

Medgeneracijsko sodelovanje vsem udeležencem prinaša novo kakovost življenja. Starejšim zagotavlja občutek sprejetosti in varnosti, zmanjšuje osamljenost ter krepi duševno in telesno zdravje. Mladi pa ob tem bogatijo svoja znanja in izkušnje.

Udeleženci so bili razporejeni v deset delavnic. V vsaki delavnici so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda, učitelji različnih triad ter gostje iz domov za starejše občane. Tematika v teh delavnicah pa: glasba, ples, literarna, likovna umetnost, angleščina, stare igre nekoč in danes, šport, ročnodelska in kuharska delavnica.

V vseh 10 učilnicah je bil vsaj en predstavnik naših dveh domov, seveda tisti, ki ga je vsebina pritegnila. Vsi so bili navdušeni, kako so jih otroci lepo sprejeli in jih spraševali vse mogoče. Med njimi so se skozi poučne vsebine stkala nova prijateljstva in vezi, tako da smo drug  drugemu podarili nepozaben dan.

Jesen je čas, ko narava obleče najlepše barve in nas nagradi s svojimi bogatimi darovi. Med njimi ima prav posebno mesto kostanj – simbol topline, domačnosti in druženja. Letos ga je bilo v izobilju, zato smo tradicijo kostanjevega piknika v Domu sv. Lenarta in Domu sv. Agate z veseljem ponovno izvedli.

Na prvi dan v mesecu oktobru je po sveže pečenih kostanjih najprej zadišalo na dvorišču in v jedilnici našega doma, tukaj v Domu sv. Lenarta. Naslednji dan pa smo prijetno jesensko vzdušje razširili še na naš varovani oddelek in v Dom sv. Agate, kjer so stanovalci prav tako uživali v slastnih kostanjih in druženju.

Ob sladkem moštu in drugih dobrotah smo se prepustili sproščenemu vzdušju, ob zvokih harmonike pa je dogodek dobil še poseben čar. Veselje, nasmehi in pogovori so napolnili vsak kotiček obeh domov ter v srca naših stanovalcev in zaposlenih zapisali še en dragocen trenutek, ki smo ga preživeli skupaj - malce drugače, kot po navadi.

Kostanjev piknik ni bil le priložnost za okušanje jesenskih dobrot, ampak tudi za krepitev medsebojnih vezi, obujanje spominov in ustvarjanje novih. Takšni dnevi nas spomnijo, kako pomembno je preprosto druženje – toplina, ki jo ustvarimo drug drugemu, pa je največji dar jeseni.