Novice

V našem domu smo v sredo, 7. maja, v ta namen za stanovalce pripravili predavanje. Obiskal nas je g. Klemen Potrč – predsednik Gasilske zveze Lenart in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sveta Trojica.

Gospod Klemen je spregovoril o aktualnem stanju gasilstva v Slovenskih goricah in o Gasilski zvezi Lenart. Zaupal nam je, da Gasilsko zvezo Lenart sestavlja kar 10 gasilskih društev, ki skupaj združujejo okoli 1300 gasilk in gasilcev. Prav tako nam je zaupal, da so v letu 2024 posredovali kar 198 krat, letos pa so imeli že 64 intervencij. Spregovoril je tudi o velikem požaru na Krasu in poplavah na Koroškem. Prav tako pa nam je predstavil tudi svoje poklicno delo kot dispečer v Regijskem centru za obveščanje in razložil kako poteka sprejem klica v sili ter njegova nadaljnja obdelava.

Predstavitev gasilstva in klicne številke 112 je imela izobraževalno noto, saj so stanovalci izvedeli veliko novega, vendar je mnogim stanovalcem pomenila še veliko več. Stanovalci so se ob njej spominjali časov, ko so morda sami bili aktivni gasilci, hkrati pa spoznali spremembe, ki so se v gasilstvu zgodile skozi čas. Mnogi so obudili spomine tudi na gasilske veselice in decembrski obiska gasilcev, ki so jim prinašali koledarje. Takšno obujanje spominov je krepilo njihove kognitivne sposobnosti, koncentracijo in pa tudi socialne stike. Poleg tega je marsikdo za trenutek tudi preusmeril svoje razmišljanje o vsakdanjih bolečinah na nekaj povsem drugega. Predstavitev je imela tudi močan motivacijski učinek. Številni stanovalci so v ta namen zapustili svoje sobe in se odpravili v dnevni center, se ob tem razgibali in srečali z drugimi stanovalci. Tako so svoj dopoldan preživeli koristno in aktivno.

Stanovalci so se predstavitve gospoda Klemna Potrča udeležili v velikem številu in mu z zanimanjem prisluhnili. Ob koncu predstavitve so mu postavili tudi številna vprašanja in se mu  zahvalili za skrb in predanost gasilcev pri zagotavljanju naše varnosti ter ga nagradili z velikim aplavzom.

Naš vzdrževalec Franci nam je podaril smreko, ki jo je tudi postavil. Še prej pa smo na majsko drevo zavezali trakove iz krep papirja in slovensko zastavo.

Ob postavljanju pa so naši gostje, ljudski pevci iz Selc, zapeli nekaj narodnih pesmi in zaplesali tudi kolo. Potem pa so nas razveseljevali s pesmijo in smehom na naši terasi ter z nami obujali spomine na nekdanje čase, ko so možje postavljali mlaje in se rekruti poslavljali ter odhajali na letno služenje vojaškega roka.... Hvala jim... Zahvala pridnim sodelavkam in sodelavcem, ki so na našo teraso pripeljali skoraj vse stanovalce, se z njimi družile ob prigrizku in s tem tudi pokazale, da je delo še vedno vrednota, če ga opravljaš  s srcem.

V Domu sv. Lenarta smo v tednu pred velikonočnimi prazniki pripravili delavnice izdelovanja butar, okraševanja pirhov, izdelovanja voščilnic in drugih velikonočnih dekoracij. Tako smo stanovalcem pričarali praznično vzdušje največjega krščanskega praznika Velike noči.

Tudi v domu sv. Agate smo skupaj z stanovalci barvali velikonočne pirhe in izdelovali velikonočne dekoracije za okrasitev doma. Društvo Presmec iz Selc pa je pomagalo izdelati in postaviti veliki presmec, ki so ga postavili pred vhodom v dom.

V domu so nas obiskali otroci in učiteljice 3. c razreda, prinesli so nam risbice ter nam zaželeli vesele, blagoslovljene velikonočne praznike.

Na veliko soboto se po tradiciji v domsko kapelico odnese blagoslovit košare velikonočnih jedi.

Na velikonočno nedeljo so se stanovalci udeležili velikonočne maše in postrežen jim je bil  tradicionalni velikonočni zajtrk.

Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Starejši ljudje imajo na ta čas že iz svojega otroštva lepe in doživete spomine. Vsaj malo tega lepega vzdušja smo si med seboj podelili tudi med  aktivnostmi, ki smo jih prilagojeno pripravili  v tem tednu za stanovalce v domu. S stanovalci smo tudi zasadili cvetne in zeliščne gredice pred vhodom v dom, ki privabijo poglede in prijetne občutke.

Stanovalke in stanovalci doma te glasbenike že poznajo in se zelo veselijo in pričakujejo vsak njihov nastop.

Za stanovalke in stanovalce je to bila prava osvežitev in poživitev, koncert z dušo in za dušo. Ob minulem dnevu žena in bližajočem se materinskem dnevu je bil koncert lepa pozornost in poklon.  Z njimi smo v mislih odpotovali in odjadrali na lepše, v lepo, sončno Dalmacijo. Ob nežnih spevnih dalmatinskih melodijah smo se sprostili, v mislih uživali na morski obali, topli sapici, v senci z bevando...Veliko dalmatinskih pesmi stanovalke in stanovalci dobro poznajo, tako da se je petje razlegalo po pritličju doma, glasbeniki pa so na veliko navdušenje zaigrali in zapeli tudi po slovensko, na melodijo »V dolini tihi«.

Klapa Adria nas vedno navdušijo,  prejeli so tudi že povabila za naprej, da se v prihodnosti spet srečamo.

Pridno osebje doma je poskrbelo, da so skoraj vsi stanovalci lahko prisostvovali. Letošnji glavni mašnik je bil predsednik nadškofijske Karitas Maribor gospod Branko Maček. Somaševal je domači župnik gospod Marjan Pučko. Ob njiju sta bila tudi naša stalna diakona Feliks Živko in Andrej Sraka. Praznovanje godu zavetnice sv. Agate so popestrili pevci župnijskega mešanega zbora iz Svete Barbare v Slovenskih Goricah. Gospod Maček nas je pri nagovoru spodbujal k upanju in k romanju, ki naj bo tudi romanje srca do sočloveka, ki trpi in potrebuje našo bližino. Praznovanje so s svojo prisotnostjo obogatili zaposleni na nadškofijski Karitas Maribor ter lastniki objekta Doma sv. Agate, družina Krajnc, ki so nam letos poklonili donacijo v obliki pripomočkov za delovno in fizioterapijo.

Ob koncu našega praznovanja nas je pozdravil direktor gospod Zlatko Gričnik, se nam zahvalil za vso delo ter nas povabil k še večji povezanosti ter skrbi za naše stanovalce in za sodelavce. Praznovanje smo sklenili s prijetnim druženjem.

Kot je uvodoma v svojem nagovoru ob koncu svete maše, ki jo je daroval upokojeni mariborski nadškof, msgr. dr. Franc Kramberger, dejal direktor gospod Zlatko Gričnik »To ni zgolj obujanje spominov na dan, ko so bili ti zidovi, pred sedemnajstimi leti blagoslovljeni, temveč je to praznovanje občestva, ki v tem domu živi, dela, diha in ustvarja toplino pravega domačega ognjišča. Danes stojimo na trdnih temeljih preteklih let sobivanja, sodelovanja in skupnih prizadevanj. To je trenutek, ko praznujemo vse, kar smo skupaj ustvarili in dosegli.«

Upokojeni nadškof je v svoji pridigi spomnil na 35-letnico organiziranega karitativnega delovanja na tleh današnje mariborske nadškofije v okrilje katere spada Dom sv. Lenarta. V nepozabnem spominu mu je ostal dan, ko je kot mariborski škof ordinarij v letu 2007 opravil blagoslovitev temeljnega kamna in eno leto kasneje blagoslovil dokončano stavbo in jo izročil svojemu namenu. Poudaril je, da je obletnica delovanja lepa priložnost, da se zahvalimo Bogu, vodstvu in vsem uslužbenkam in uslužbencem za skrbno opravljeno delo vsak dan znova. Pohvalil je delo prav vseh služb in pomen njihovega dela za skupen rezultat in da v domu skrbijo tudi za najrazličnejše dejavnosti, ki popestrijo vsakdanjost. Izpostavil je tudi pomenljive besede papeža Frančiška, ki pravi: »Zanemarjanje ali odpis starejših je nedopustno in neodgovorno, domovi za starejše ne smejo biti domovi odrinjenih, odpisanih, marveč zavetišča in svetišča človečnosti, kjer vsak oskrbovanec ohrani svoje dostojanstvo in pomembnost.«

Zahvalne svete maše se je udeležilo veliko stanovalcev, prišli so tudi zaposleni in povabljeni gostje. Ob sproščenem druženju, pogovoru, dobri pogostitvi smo se še nekaj časa zadržali v dnevnem centru.

Tam so nas zaposleni in njihovi uporabniki lepo sprejeli z dobro kavico in pecivom, ki so ga spekli sami. Razkazali so nam njihove prenovljene prostore, njihove delavnice in izdelke, ki jih sami izdelujejo in tudi prodajajo.

Ta dan so imeli za nas pripravljeno tudi gledališko igro z naslovom Medo Edo in Medvedka Metka. Celotno sceno in igro pa so pripravili in odigrali uporabniki in zaposleni ene izmed Mariborskih enot VDC Polž.

Naši stanovalci so se imeli zelo lepo in ta dan preživeli malo drugače.

Takrat se zvrstijo tudi zanimivi pustni običaji. Pustni liki v tem času prevzamejo vajeti oblasti v nekaterih krajih. Ponekod pustne maske obiskujejo prebivalce, odganjajo zle duhove in prinašajo veselje in smeh, tudi v naš dom prihajajo posamezniki in skupine, tudi kurenti.

Kuhinje pa v tem času ponudijo priložnost spretnim kuharicam, da pripravijo vrhunske krofe ali flancate.

Na pustni torek, 4.marca smo v Domu sv. Lenarta in Domu sv. Agate za stanovalce v dopoldanskem času  pripravili veselo pustovanje. Veliko stanovalk in stanovalcev se je z veseljem in navdušenjem  udeležilo tega  navihanega in nagajivega dogodka. S pomočjo delavk  so si nadeli pustne oprave in se za ta dan  spremenili v druge osebe in podobe. Bili so pisana, vesela in sproščena druščina.

Obiskali so nas otroci iz Vrtca Lenarta, v pustnem sprevodu so se nam predstavili v svojih priljubljenih maskah in opravah  ter z nami zarajali ob glasbi. 

Povabili smo še muzikanta Igorja, ki je poskrbel za veselo vzdušje. Ob glasbi, petju, plesu in druženju smo si tudi privoščili pavzo za pustni krof. Potem smo se za letos od pusta in zime  poslovili. Zdaj pa z veseljem pričakujemo tople sončne žarke ter prebujanje in razcvet pomladi.

V dneh okoli praznika s proslavami oživijo kulturne dvorane, muzeji, galerije, razstavišča in druga kulturna prizorišča po vsej državi pa na praznični dan že tradicionalno na široko odprejo svoja vrata in nudijo kulture željnim obiskovalcem brezplačen vstop. Posebej slovesno je vsako leto v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na osrednji državni proslavi, kjer podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernova nagrajenca sta letos kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov. Nagrada Prešernovega sklada je letos prišla tudi v Slovenske gorice, za svoje ustvarjalno delo jo je prejela mlada pisateljica Nataša Kramberger iz Jurovskega dola.

Na letošnji praznik sta najmlajše slovensko mesto Nova Gorica in sosednja Gorica na evropskem in svetovnem nebu zažareli kot prva brezmejna evropska prestolnica kulture v zgodovini. V čast praznika slovenske kulture po državi vihrajo slovenske zastave.

V Domu sv. Lenarta smo praznik obeležili tudi letos - v sodelovanju z domskim pevskim zborom, s pesnico go. Anico Horvat in fotografom gospodom Jožetom Mariničem.

Jože Marinič se že od svoje zgodnje mladosti s predanostjo posveča fotografiji, ki zanj ni le hobi, temveč mu predstavlja pomemben del njegovega življenja. Svoje fotografsko znanje nenehno izpopolnjuje in se prilagaja zahtevam novih tehnologij v fotografiji. Njegov fotografski opus črno-belih in barvnih fotografij obsega več kot 25 samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovanje na več kot 200 skupinskih razstavah. Za svojo fotografsko ustvarjalnost je prejel več kot 40 nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini. Od leta 1998 je aktivni član Fotokluba Maribor in prav tako več kot 20 let član likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič na Zgornji Velki. Fotografije je imel sprejete na več kot 150 salonih doma in v tujini. V letu 2023 je prejel od Mednarodne zveze za fotografsko umetnost naziv AFIAP (Artist FIAP), v letu 2024 pa še naziv EFIAP (Excellence FIAP).

Tokrat se fotograf Jože Marinič predstavlja s samostojno fotografsko razstavo barvnih fotografij pod naslovom Raznolikost, ki nam pričara naravo v različnih letnih časih in okoljih. Fotografije predstavljajo naravne lepote in urbana središča z zgodovinskimi stavbami. S fotografijami opozarja tudi na posege v naravo, ki okolju niso najbolj prijazni in povzročajo ekološke posledice.  Fotografije so izraz njegovega občutenja ob doživljanju lepote, ki ga objame ob posnetkih v določenem prostoru, hkrati pa je prežet z žalostjo ob številnih nepravilnih posegih v naravo. Tokratne razstavljene fotografije so bile posnete v različnih krajih v Sloveniji in drugih državah ter se dopolnjujejo in predstavljajo zgodbo o lepoti, ki nas obdaja, a je pogosto prezremo v vsakdanjem hitenju.

Pesnica Anica Horvat je naša stanovalka. Po poklicu je bila učiteljica in je 35 let poučevala slovenski jezik v OŠ Zgornja Kungota. Njene pesmi nastajajo iz njenega odnosa do narave. V njej se zrcali, zdravi, se spaja z njo, spominja, primerja, meditira, se najdeva kot njen neločljivi del. A tudi ljudje, ki jih srečuje, puščajo neizbrisljivo sled, se nadaljujejo v njej ali odmevajo v njen dan. Do sedaj je izdala že več pesniških zbirk, objavlja pa tudi druga, daljša literarna dela. Objavlja v različnih revijah. Za svoje stvaritve je bila večkrat nagrajena. Na proslavi je interpretirala Prešernovi pesnitvi Turjaška Rozamunda in Slovi od mladosti ter več svojih pesmi.

Domski pevski zbor, ki vseskozi deluje pod vodstvom gospoda Žana Jerenka, najpogosteje prepeva pri sv. maši ali domskih proslavah, tudi na gostovanje so že odšli. S svojim predanim petjem osrečujejo sebe in ljudi ob sebi. Med petjem odmislijo ves stres in številne vsakdanje težave so pozabljene.  Zavedajo se, da petje poveča kognitivno zmogljivost in zmanjša fizični in psihični stres, znižuje  krvni tlak, upočasni pulz in sprosti mišice.

Preživeli smo lep kulturni večer.

Pogosto prikazujejo jasli, pastirje, angele in modrece. Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu v osrednji Italiji obhajal božični večer v votlini nad vasjo. V slovenski prostor so jih prinesli frančiškanski redovniki.

Jaslice so v božičnem času postavljamo v domovih, cerkvah in drugih javnih prostorih po vsem svetu. Postavili smo jih tudi v domu sv. Lenarta in v Domu sv. Agate. Pa ne samo enih, kar šest smo jih postavili. Postavili smo jih v obeh kapelah, na varovanem oddelku, v avli v pritličju v obeh enotah ter v zunanjem prostoru pred Domom sv. Agate.

V avli Doma sv. Lenarta so nastajale kot »resničnostni šov«, saj jih je mladi mojster gospod Jan Rebernik izdeloval ob spremljanju in pogovoru s stanovalci. Pa tudi na pomoč so mu priskočili in ves čas pa skrbno spremljali napredek. Zunanje jaslice ob Domu sv. Agate pa lepšajo praznike tudi vsem mimoidočim, ki se uzrejo proti domu. 

Sveti večer smo v Domu sv. Lenarta in v Domu sv. Agate res praznično preživeli. Potem, ko smo se ves adventni čas zavzeto pripravljali smo že kar nestrpno čakali ta večer. Prihajala so pisna voščila, domova krasijo praznična drevesca in druge dekoracije, jaslice in Betlehemska lučka miru. Ves dan sta bila oba domova polna obiskovalcev, predvsem svojcev, ki so prihiteli voščit, se družiti in polepšat dan svojim dragim in nam zaposlenim.

V Domu sv. Lenarta je polnočnico daroval msgr. dr. Franc Kramberger, kateri se je pridružil tudi stalni diakon gospod Darko. S petjem je domski pevski zbor pod vodstvom zborovodje gospoda Žana sveto mašo naredil še bolj slovesno. V Domu sv. Agate pa je polnočnico daroval domači župnik gospod Marjan Pučko, prav tako ob sodelovanju stanovalk in stanovalcev doma.

Po darovani polnočnici je sledil svečan blagoslov jaslic in celotnega doma v pritličju.

Tudi ob praznični sveti maši in blagoslovu so se nam pridružili številni svojci.

Praznični večer smo povsod zaključili ob druženju na svečani večerji.

Skozi ves mesec se je zvrstila vrsta dogodkov in aktivnosti. 
- izdelovanje adventnih venčkov, voščilnic
  ter krasitev skupnih prostorov in sobic stanovalcev v domu,
- nastop ljudskih pevk DU Lenart
- obdarovanje in prihod sv. Miklavža,
- ogled prenovljenega oltarja v cerkvi sv. Lenarta
- čajanke po nadstropjih,
- obisk SVZ Hrastovec,
- obiski lokalnih in okoliških ŽK, RK, DU, SVZ Hrastovec,
- nastop mešane pevske skupine DU Sv. Trojica,
- peka piškotov na delovni terapiji,
- nastop skupine ljudskih pevk DU Cerkvenjak,
- izdelovanje jaslic,
- Božični koncert CPZ Sveta Trojica,
- koncert božičnih pesmi skupine Kalvarija,
- Božična polnočnica v domu sv. Lenart in sv. Agate,

Dva dogodka do konca meseca, ki zaokrožuje leto 2024 pa še prihajata:
- novoletni ples z Dušanom in Tonjo v Domu sv. Lenart ter prav tako novoletni ples v Domu sv. Agate
- novoletna večerja, prav tako v Domu sv. Lenart in Domu sv. Agate

Že v novembru  smo izdelovali adventne venčke, saj je prva adventna nedelja nastopila 1. decembra. Okrasili in polepšali smo dom, da je občutek praznikov in veselega adventnega pričakovanja začutiti med tem, ko se sprehodiš skozi skupne prostore v domu.

Izdelovali smo voščilnice za Dom in stanovalce.

Pred Božičem smo na delovni terapiji pekli piškote, da smo si pričarali nekaj domačnosti in se razvajali s prijetnimi vonjavami in okusi.

Na oddelkih smo pripravili čajanke,  zaključna druženja ob glasbi in pogostitvi. Stanovalce smo pogostili z božičnim čajem, pecivom ter vročo čokolado in kuhanim vinom. Predvajali smo praznično božično glasbo, in tudi zapeli ob ritmih in melodijah harmonike izpod spretnih prstov naše stanovalke gospe Gizele Lenard.

Več skupin nam je pripravilo pevske in glasbene nastope.

Za božični večer je potekala polnočnica, kateri je sledila blagoslovitev jaslic v kapelici in avli doma. Potem pa slovesna večerja v lepo okrašeni jedilnici s prazničnimi pogrinjki.

Tudi na vseh glasbenih in pevskih nastopih so stanovalci zelo uživali in se jih razveselili, na koncu še zaplesali na novoletnem plesu.

Pomembno je, da si vzamemo čas drug za drugega in da v tem decembrskem času stanovalcem olajšamo osamljenost in žalost ter pričaramo občutke bližine, tolažbe, razumevanja, naklonjenosti in si seveda zaželimo vse dobro za naslednje leto.

Pa v nadaljevanju pa v slikah predstavljamo nekaj utrinkov veselega decembra: